Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v okviru Slovenskega centra za krožno gospodarstvo (SCKG) objavila povzetek delovne verzije prve celovite Analize stanja krožnega gospodarstva v Sloveniji. Dokument na razumljiv in dostopen način predstavlja ključne ugotovitve o snovnih tokovih, recikliranju in krožnosti slovenskega gospodarstva ter izpostavlja največje izzive in priložnosti za nadaljnji razvoj.
Analiza predstavlja pomemben prvi korak k boljšemu razumevanju krožnosti v Sloveniji. Njena osrednja ugotovitev je, da država razpolaga z razvito infrastrukturo za ravnanje z odpadki in pomembnimi reciklažnimi zmogljivostmi, vendar pri spremljanju snovnih tokov ostajajo številne podatkovne vrzeli. Te se najpogosteje pojavijo po predelavi odpadkov, ko materiali izgubijo sledljivost zaradi sprememb klasifikacij in pomanjkljivo povezanih informacijskih sistemov.
»Brez kakovostnih podatkov ni mogoče natančno oceniti krožnosti gospodarstva niti učinkovito načrtovati ukrepov za doseganje evropskih ciljev,« poudarjajo v SCKG. Zato analiza ne predstavlja končnega odgovora, temveč izhodišče za nadaljnje izboljševanje metodologij, podatkovnih baz in sodelovanja med vsemi deležniki.
Ključne ugotovitve po sektorjih
Analiza kaže, da ima Slovenija visok potencial za domačo predelavo številnih materialnih tokov. Pri papirju in kartonu država razpolaga z zmogljivostmi, ki presegajo dejansko predelane količine, vendar pomemben del materiala še vedno izvažamo. Podobno velja za kovine, kjer kljub visoki stopnji recikliranja velike količine sekundarnih surovin zapustijo državo brez dodatne predelave.
Pri plastiki je recikliranje prevladujoča oblika obdelave, vendar ostaja izziv zagotavljanje kakovostnih vhodnih materialov in doseganje novih evropskih zahtev glede reciklirane vsebine. Posebna pozornost je namenjena plastenkam PET, kjer bo treba za doseganje evropskih ciljev izboljšati zbiranje in sledljivost materialov.
Velik potencial za nadaljnji razvoj analiza prepoznava tudi v lesarstvu in biogospodarstvu. Slovenija kot ena najbolj gozdnatih držav v Evropi ostaja neto izvoznica lesa, medtem ko bi večja domača predelava lahko ustvarila višjo dodano vrednost. Pri bioloških odpadkih pa ostajajo priložnosti predvsem pri večji uporabi komposta in digestata ter boljšem izkoriščanju obstoječih kompostarn in bioplinarn.
Med pomembnejšimi izzivi analiza izpostavlja tudi odpadno električno in elektronsko opremo, tekstilne odpadke ter kritične surovine, ki bodo v prihodnjih letih ključne za zeleni in digitalni prehod.
Pot do učinkovitejšega krožnega gospodarstva
Avtorji poudarjajo, da Slovenija za uspešen krožni prehod potrebuje predvsem boljšo sledljivost materialov, digitalizacijo podatkovnih tokov ter tesnejše sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami, državnimi organi in lokalnimi skupnostmi.
Dokument je bil premierno predstavljen na 25. Okoljskem dnevu gospodarstva 4. junija 2026 na Brdu pri Kranju. Gre za delovno verzijo, ki je trenutno v fazi strokovne recenzije. V prihodnjih mesecih bo odprta za komentarje in predloge strokovne, poslovne in širše javnosti, končna različica analize pa bo objavljena jeseni 2026.
Povzetek analize je namenjen odločevalcem, podjetjem, medijem, strokovni javnosti in vsem, ki jih zanima razvoj krožnega gospodarstva v Sloveniji ter učinkovitejša raba virov za bolj trajnostno in konkurenčno prihodnost.
