Evropska kemijska industrija, eden temeljnih sektorjev evropskega gospodarstva, se sooča z najresnejšimi pritiski v zadnjih desetletjih. Visoki stroški energije, strožji okoljski standardi in hitro povečevanje proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem zmanjšujejo konkurenčnost evropskih proizvajalcev. Evropska komisija zato pripravlja ukrepe za podporo sektorju, o katerih bodo evropski voditelji razpravljali na zasedanju Evropskega sveta 18. in 19. junija 2026.
Kemikalije so ključni vhodni materiali za številne strateške vrednostne verige – od avtomobilske industrije, baterij in polprevodnikov do gradbeništva, zdravstva, obrambe ter tehnologij zelenega prehoda. Zato kriza sektorja ni le vprašanje posamezne industrije, ampak tudi vprašanje evropske strateške avtonomije in odpornosti dobavnih verig. Evropska komisija med možnimi odzivi proučuje trgovinske zaščitne ukrepe, vključno s sektorskimi omejitvami uvoza in ciljno usmerjenimi carinami za proizvajalce, pri katerih bi bile ugotovljene nepoštene tržne prakse.
Evropa izgublja proizvodne zmogljivosti
Evropsko združenje kemijske industrije Cefic opozarja, da evropski kemijski sektor hitro izgublja industrijsko osnovo. Po njihovih ocenah je panoga v zadnjih treh letih izgubila skoraj desetino proizvodnih zmogljivosti in približno 20.000 delovnih mest. Hkrati se povečuje odvisnost EU od zunanjih dobaviteljev. Delež kemikalij, porabljenih v EU, ki prihajajo iz držav zunaj Unije, se je povečal z 22 % leta 2013 na 31 % leta 2023. Kitajska je največji dobavitelj, njen delež v evropskem uvozu kemikalij pa se je v desetletju približno podvojil in dosegel okoli 18 %.
Eden od primerov sprememb na svetovnem trgu je PVC (polivinilklorid), material, ki se uporablja v gradbeništvu, infrastrukturi, medicinski opremi in številnih industrijskih izdelkih. Kitajska je bila še leta 2019 neto uvoznica PVC, danes pa povečana ponudba kitajskih proizvajalcev ustvarja močan cenovni pritisk na evropski trg. Belgijski proizvajalec Vynova, nekdaj drugi največji proizvajalec PVC v Evropi, opozarja, da evropska podjetja težko tekmujejo s cenami azijskih proizvajalcev. Podjetje je že ustavilo proizvodnjo na eni lokaciji na Nizozemskem, več obratov pa je vključilo v postopke finančnega prestrukturiranja.
Kitajska širi proizvodnjo, Evropa jo zmanjšuje
Globalna razmerja v kemijski industriji se hitro spreminjajo. Po ocenah analitikov se je kitajska petrokemična proizvodna zmogljivost med letoma 2010 in 2024 približno podvojila, evropska pa se je v istem obdobju zmanjšala za okoli 14 %. Ob že načrtovanih novih investicijah se pričakuje nadaljnja rast kitajske proizvodnje. To povečuje tveganje, da bo Evropa pri osnovnih industrijskih materialih postajala vse bolj odvisna od zunanjih dobaviteljev.
Visoki stroški energije zmanjšujejo konkurenčnost
Eden največjih izzivov evropske kemijske industrije so stroški energije. Proizvodnja osnovnih kemikalij, kot sta klor in PVC, zahteva velike količine električne energije. Evropski proizvajalci opozarjajo, da plačujejo bistveno višje cene energije kot konkurenti v ZDA in na Kitajskem. Dodatni dejavnik so stroški razogljičenja. Evropska energetsko intenzivna industrija deluje v okviru sistema trgovanja z emisijami EU ETS, kjer cena emisijskih kuponov predstavlja pomemben strošek. Industrija opozarja, da evropski proizvajalci nosijo stroške prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, medtem ko del uvoženih izdelkov prihaja iz držav z drugačnimi regulativnimi zahtevami.
Zelena transformacija potrebuje industrijsko osnovo
Kriza kemijske industrije odpira širše vprašanje evropske industrijske politike: kako hkrati doseči podnebne cilje in ohraniti konkurenčno proizvodnjo v Evropi. V ospredje prihaja koncept čiste industrijske konkurenčnosti, ki poudarja, da razogljičenje ne sme pomeniti izgube industrijskih zmogljivosti, temveč njihovo tehnološko preobrazbo. To vključuje dostop do konkurenčne energije, razvoj nizkoogljičnih tehnologij, krožno gospodarstvo in zaščito pred nepoštenimi tržnimi praksami. Kemijska industrija je pri tem ena ključnih panog. Brez nje ni mogoče razvijati številnih rešitev zelenega prehoda – od baterij, izolacijskih materialov in električnih vozil do vetrnih turbin, recikliranja in naprednih materialov. Evropska razprava zato presega vprašanje trgovine s Kitajsko. Gre za odločitev, ali bo EU svojo zeleno transformacijo izvedla z lastno industrijo ali pa bo vse bolj odvisna od uvoza tehnologij in materialov iz drugih delov sveta.
Viri:
- Politico Europe, Carlo Martuscelli: China is killing Europe’s chemicals industry. Brussels wants to intervene, 7. junij 2026
- Cefic – European Chemical Industry Council, podatki o proizvodnih zmogljivostih, zaposlenosti in trgovinskih tokovih evropske kemijske industrije
- Evropska komisija – Clean Industrial Deal, EU industrijska strategija in ukrepi za energetsko intenzivne panoge
- ING Research – analize razvoja globalnih petrokemičnih zmogljivosti
