Po poročilu ZN naj bi se letna poraba električne energije v podatkovnih centrih do leta 2030 podvojila na 945 TWh, kar je približno toliko, kot znaša celotna letna poraba elektrike na Japonskem. Pri tem naj bi umetna inteligenca predstavljala kar 40 odstotkov skupne porabe.
Obenem naj bi se letna poraba vode povečala na 9,3 bilijona litrov, emisije ogljikovega dioksida pa na 399 milijonov ton. Že leta 2025 so podatkovni centri porabili 4,5 bilijona litrov vode – količino, ki bi zadostovala za potrebe več kot 600 milijonov prebivalcev podsaharske Afrike – ter ustvarili 189 milijonov ton emisij CO₂.
Na velik okoljski odtis opozarja tudi nedavna raziskava Massachusetts Institute of Technology, ene vodilnih svetovnih tehnoloških univerz, ki je pokazala, da je bila ogljična intenzivnost električne energije, uporabljene v podatkovnih centrih, za 48 odstotkov višja od povprečja v Združenih državah.
»Javna razprava umetno inteligenco še vedno pogosto obravnava kot programsko opremo, vendar je AI tudi fizična infrastruktura: podatkovni centri, proizvodnja električne energije, hladilni sistemi, prenosna omrežja, čipi, minerali, zemljišča in voda,« je poudaril Kaveh Madani, direktor inštituta ter vodilni avtor poročila.
Strokovnjaki zato opozarjajo, da bo hitra rast umetne inteligence zahtevala bistveno več pozornosti pri upravljanju energetskih virov, vodnih zalog in podnebnih vplivov digitalne infrastrukture.
