Ponovna uporaba je v krožnem gospodarstvu pogosto manj vidna od recikliranja, čeprav prav ona najdlje ohranja vrednost izdelkov, materialov in dela. Hkrati pa je lahko tudi močan vir vključujočih zelenih delovnih mest – posebej tam, kjer jo razvijajo socialna podjetja. O tem je na 40. mednarodni konferenci CEFEC na Bledu govoril Simone Schirru, strokovnjak za politike EU na področju socialne ekonomije in krožnega gospodarstva ter vodja za socialno-ekonomske politike v organizaciji RREUSE, evropski mreži socialnih podjetij, dejavnih na področju ponovne uporabe, popravil in recikliranja.
Ponovna uporaba pogosto ostane v senci recikliranja. Zakaj bi ji morala Evropa dati močnejšo vlogo v krožnem gospodarstvu?
Ponovna uporaba je koristna ne le zaradi svojega večjega krožnega potenciala, ampak tudi zato, ker zahteva več človeškega dela kot recikliranje. Socialna podjetja na področju ponovne uporabe že desetletja oprijemljivo dokazujejo, kako njihovi modeli socialne ekonomije spodbujajo krožno gospodarstvo, osredotočeno na človeka: ustvarjajo pomemben zaposlitveni potencial za premalo zastopane skupine, ki potrebujejo skupnost, delovne izkušnje in pridobivanje veščin. RREUSE ocenjuje, da socialno podjetje v povprečju ustvari 70 delovnih mest na vsakih 1.000 ton materialov, zbranih za ponovno uporabo. Poleg tega je dajanje prednosti ponovni uporabi danes dobilo nov strateški pomen. Napete geopolitične razmere nas spodbujajo, da ponovno premislimo tuje odvisnosti Evrope pri vseh virih ter kako učinkoviteje upravljati tiste, ki jih že imamo, ob pravičnem priznanju tistih, ki so pionirji teh prizadevanj.
Kakšna je glavna razlika med recikliranjem in tem, da izdelek čim dlje ostane v uporabi?
Recikliranje pomeni pretvarjanje odpadnih materialov v nove materiale ali predmete. To zahteva pomembne vire, kot so energija in materiali. Ponovna uporaba izdelka pa ohrani izdelek takšen, kot je, s čimer prihrani vire, ki bi jih izgubili, če se privzeto odločimo za recikliranje, kadar sta ponovna uporaba ali popravilo mogoča. Evropska komisija je to opredelila v hierarhiji ravnanja z odpadki, kjer je preprečevanje odpadkov na samem vrhu, nato pa se postopoma spušča k manj ugodnim dejavnostim, pri čemer je odlaganje odpadkov zadnja možnost.
RREUSE sodeluje s socialnimi podjetji na področju ponovne uporabe, popravil in recikliranja. V čem so drugačna od običajnih podjetij za ravnanje z odpadki?
Socialna podjetja na področju ponovne uporabe, popravil in recikliranja so modeli socialne ekonomije, ki jih vodita njihovo dvojno socialno in krožno poslanstvo. To se odraža v njihovih statutih, ki določajo, da se dobiček ponovno vlaga v njihova družbena poslanstva. To pomeni, da po svojem bistvu obstajajo zato, da spodbujajo poslanstva, kot so spopadanje z revščino, zagotavljanje enakih zaposlitvenih priložnosti za vse posameznike ne glede na njihovo ozadje ali predhodne veščine ter spodbujanje lokalne ponovne uporabe. Zaradi tega je njihov ekonomski model po svojem bistvu drugačen od običajnih podjetij za ravnanje z odpadki. Socialna podjetja imajo namreč celo številne dodatne začetne stroške, ker ima njihov pristop, osredotočen na človeka, prednost pred maksimiranjem dobička ter zahteva ciljno usmerjene vire in strokovno znanje.
Na konferenci CEFEC ste sodelovali na panelu o tem, kako lahko ponovna uporaba in zelene inovacije postanejo gonilo vključujočih delovnih mest v Evropi. Kako lahko ponovna uporaba ustvarja zelena delovna mesta, ki so hkrati socialno vključujoča?
Ponovna uporaba že ustvarja socialno vključujoča zelena delovna mesta in socialna podjetja so oprijemljiv primer tega. Bila so pionirski akterji pri spodbujanju lokalne ponovne uporabe že dolgo pred tem, ko sta krožno gospodarstvo in rabljeno blago dosegla današnjo raven priljubljenosti. Ponovna uporaba številnim ogroženim ljudem ponuja sredstvo, da najdejo skupnost, si zagotovijo zaposlitev, se naučijo novih veščin in dostopajo do pomembne podpore za krepitev svoje socialne mobilnosti. V svojem nastopu bom pokazal, kako socialna podjetja poganjajo pomembne socialne in zelene inovacije, čeprav se soočajo s pomembnimi ovirami in potrebujejo večjo podporo politik. Letošnje leto bo pomembno tudi za politike, kot so državne pomoči in javno naročanje, da ustrezneje preusmerijo javno podporo v podporo njihovim poslanstvom vključujočega zelenega zaposlovanja.
Katere veščine znova postanejo pomembne, ko popravila in ponovno uporabo vzamemo resno?
Pomislimo lahko na veščine, povezane s prepoznavanjem najboljše rešitve za podaljšanje življenjske dobe pohištva, popravljanjem električnega aparata, kot je pralni stroj, namesto da ga privzeto zavržemo, ali krpanjem oblačil namesto privzetega nakupa novih, z vsemi skritimi družbenimi stroški, posebej povezanimi s poceni novimi oblačili. Na koncu so te veščine tudi pomembni triki za prihranek stroškov in so bile temelji časa, ki je že znal najbolje opremiti za prihodnost.
Tekstil je eden najbolj vidnih odpadkovnih izzivov v Evropi. Kakšno vlogo imajo lahko socialna podjetja na tem področju?
Samo v letu 2024 so člani RREUSE prispevali k ponovni uporabi 99.000 ton tekstila v svojih skupnostih. Veliko naredijo za spodbujanje svoje lokalne ponovne uporabe, čeprav so v ospredju trenutne krize rabljenega tekstila in vse večje količine poceni tekstila z majhno vrednostjo za ponovno uporabo. Vsekakor bi se morali osredotočiti na vlogo proizvajalcev pri reševanju te krize. Ti bi morali biti odgovorni za odpadke in onesnaževanje, ki jih ustvarjajo, tako da bi finančno prispevali k ustreznemu pokrivanju vseh stroškov, nastalih pri zbiranju tekstila, sortiranju in pripravi za ponovno uporabo. Tekstil predstavlja največji tok izdelkov, ki ga je RREUSE prepoznal med svojimi člani socialnimi podjetji glede na količine zbiranja in promet. Zato je pomemben vir prihodkov prek njihovih trgovin z rabljenimi izdelki, ki omogoča njihove dejavnosti socialnega zaposlovanja, pa tudi druge krožne dejavnosti, kot je ponovna uporaba elektronike.
Katera sprememba politike bi najbolj pomagala socialnim podjetjem na področju ponovne uporabe in popravil v Evropi?
Leto 2026 je pomembno leto za pobude EU, ki lahko ustrezneje podprejo socialna podjetja na področju ponovne uporabe in popravil, bodisi pri javnem naročanju, državnih pomočeh ali razpravah o okoljsko primerni zasnovi izdelkov. Ena sprememba politike, za katero upamo, da jo bomo videli v aktu EU o krožnem gospodarstvu, je vzpostavitev obveznega financiranja dejavnosti ponovne uporabe in popravil prek sistemov razširjene odgovornosti proizvajalcev. Ta ukrep bi bil ključen za zagotavljanje stalnega financiranja sektorja in omogočanje njegovega polnega razvoja.
