Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo (MJU) v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedlo drugo konferenco o zelenem javnem naročanju, ki je v Ljubljani združila predstavnike javnega sektorja, gospodarstva, akademske sfere in strokovne javnosti.
Osrednje sporočilo dogodka je bilo, da mora pri javnem naročanju vse večjo vlogo prevzemati dolgoročna ekonomska in okoljska učinkovitost, ne zgolj najnižja nabavna cena. Zeleno javno naročanje se po izpostavljenih poudarkih vse bolj uveljavlja kot ključno orodje za doseganje podnebnih ciljev, razvoj trajnostnega trga in optimizacijo stroškov v celotni življenjski dobi izdelkov in storitev.
Zeleno naročanje kot orodje za razvoj in kakovost javnih storitev
Predstavniki ministrstev so v uvodnih nagovorih poudarili, da uspeh zelenega javnega naročanja ni odvisen zgolj od predpisov, temveč predvsem od znanja, sodelovanja in izmenjave dobrih praks.
Kot je poudaril dr. Martin Batič z MOPE, je za razvoj področja ključno povezovanje strokovne podpore, praktičnih izkušenj in odprtega dialoga o izzivih v praksi. Tudi predstavniki MJU so izpostavili, da javno naročanje ni zgolj nakup blaga in storitev, temveč oblikovanje kakovosti življenja v javnih ustanovah – od šol in vrtcev do bolnišnic.
V razpravah je bilo večkrat poudarjeno, da zelena merila v javnem naročanju ne vplivajo le na okolje, temveč tudi na kakovost storitev, zdravje uporabnikov in dolgoročne ekonomske učinke.
Več kot 500 milijonov evrov prihrankov
Osrednji del konference je predstavljala predstavitev analize učinkov zelenega javnega naročanja v obdobju 2021–2024. Rezultati kažejo, da so zelena javna naročila v Sloveniji v tem obdobju prispevala k več kot 2,5 milijona MWh prihranjene energije, zmanjšanju emisij CO₂ za več kot 866 tisoč ton ter več kot 500 milijonov evrov ekonomskih prihrankov v življenjski dobi naročil.
Izziv: prevlada najnižje cene
Kljub pozitivnim učinkom ostaja eden ključnih izzivov prevladujoča uporaba merila najnižje cene, ki še vedno odloča o približno 90 odstotkih javnih naročil.
Udeleženci so opozorili, da tak pristop pogosto ne odraža celotnih stroškov skozi življenjski cikel izdelkov ali storitev. Namesto tega bi bilo treba upoštevati tudi stroške uporabe, vzdrževanja in vplive na okolje.
Kot je bilo izpostavljeno v razpravi, podobno kot pri nakupu avtomobila tudi pri javnih naročilih odločitev ne bi smela temeljiti zgolj na začetni ceni, temveč na skupnih stroških in učinkih skozi celotno življenjsko dobo izdelka.
Dodatni izziv predstavlja tudi pomanjkanje ponudnikov, ki bi bili pripravljeni ali sposobni zagotoviti ustrezne podatke za takšno vrednotenje. Ob tem je bila poudarjena tudi pomembnost zgodnjega dialoga s trgom in boljše priprave javnih naročil.
Potreba po sodelovanju in izmenjavi praks
Razprave so pokazale, da je za nadaljnji razvoj sistema ključno okrepljeno sodelovanje med institucijami, več izmenjave dobrih praks ter bolj usklajeno načrtovanje aktivnosti. S tem bi se izboljšala podpora naročnikom in povečala učinkovitost sistema zelenega javnega naročanja.
Novi evropski okvir: baterije in trajnostni proizvodi
Pomemben del konference je bil namenjen tudi evropskemu zakonodajnemu okviru, ki postopoma uvaja nove zahteve za trajnostne proizvode.
Uredba o baterijah že določa upoštevanje okoljskih vplivov skozi celoten življenjski cikel, v prihodnje pa bo uveden tudi digitalni baterijski potni list, ki bo omogočal večjo preglednost podatkov o sestavi, izvoru in trajnostnih lastnostih baterij.
Od leta 2027 bodo digitalni potni listi obvezni za baterije električnih vozil, industrijske baterije ter baterije za lahka prevozna sredstva.
Dodatno nova evropska uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih proizvodov (ESPR) uvaja širši okvir za trajnostne izdelke, kot so tekstil, pohištvo, pnevmatike in kovine, ter spodbuja njihovo daljšo življenjsko dobo, popravljivost in uporabo recikliranih materialov.
