Najnovejša analiza Gospodarska zbornica Slovenije kaže, da rast neto dobičkov slovenskih podjetij v letu 2025 ne odraža dejanskega stanja v gospodarstvu. K povečanju dobičkov so največ prispevali finančni holdingi in energetska podjetja, medtem ko so prihodki, izvoz in dodana vrednost ostali pod pritiskom. V GZS opozarjajo, da se stroški dela povečujejo bistveno hitreje od produktivnosti, kar zmanjšuje konkurenčnost podjetij in omejuje njihove razvojne možnosti.
Po podatkih zbornice je bila lanska rast dobičkov predvsem posledica finančnih učinkov in zmanjšanja izgub, ne pa izboljšanja osnovnega poslovanja. Kazalnik EBITDA se je realno celo zmanjšal, medtem ko je razmerje med stroški dela in dodano vrednostjo doseglo najvišjo raven po letu 2020. V zadnjih petih letih so se stroški dela na delovno uro v slovenskem zasebnem sektorju povečevali približno dvakrat hitreje kot v povprečju držav EU.
Čeprav je slovensko gospodarstvo v prvem četrtletju letos zabeležilo triodstotno medletno rast BDP, analitiki opozarjajo, da je ta deloma posledica nizke primerjalne osnove iz lanskega leta. Pozitivni premiki so opazni pri investicijah v stroje in opremo, vendar se to za zdaj še ne odraža v hitrejši rasti izvoza.
Dodatno zaskrbljenost potrjuje anketa med 460 podjetji, ki jo je GZS izvedla maja. Več kot polovica podjetij je v zadnjem letu zabeležila dvomestno rast stroškov dela na zaposlenega, dve tretjini pa poročata o pomembnem vplivu na dobičkonosnost, likvidnost in zaposlovanje. Če se razmere ne bodo izboljšale, polovica podjetij napoveduje nadaljnje zviševanje cen, 38 odstotkov jih bo omejilo investicije, skoraj tretjina zaposlovanje, približno šestina pa razmišlja tudi o odpuščanjih.
V GZS zato podpirajo predloge iz koalicijske pogodbe za obdobje 2026–2030, ki predvidevajo davčno razbremenitev dela in podjetij ter dodatne spodbude za investicije, inovacije, digitalizacijo, raziskave in razvoj. Po njihovem mnenju bi takšni ukrepi lahko povečali produktivnost, okrepili privlačnost poslovnega okolja in ustvarili pogoje za nova delovna mesta. Ob tem pa opozarjajo, da bi bilo treba med ukrepe vključiti tudi dodatne davčne spodbude za investicije, obnovljive vire energije in razvoj podjetij.
