Spletno nakupovanje je spremenilo dojemanje embalaže, saj ta v digitalnem procesu nakupa ni več vidna in zato pogosto izpade iz odločitve o nakupu. Raziskovalci ta pojav opisujejo kot »plastično slepoto« – embalažni odpadki nastajajo, vendar jih potrošnik ne zazna v trenutku nakupa, piše Packaging Getaway.
V fizičnih trgovinah lahko kupci neposredno opazijo količino plastike, velikost embalaže in presežno pakiranje ter na tej podlagi primerjajo izdelke. Pri spletnih nakupih pa se ta vidik izgubi, saj se embalažne odločitve sprejemajo v logističnih sistemih, daleč od oči kupca.
Posledično lahko en sam paket vključuje več plasti materialov – od osnovne embalaže izdelka do zaščitnih materialov, polnil, škatel, lepilnih trakov in oznak, pri dostavi hrane pa še dodatne izolacijske materiale in hladilne vložke. Pri spletnem naročanju živil je ta problem še izrazitejši, saj varnost in temperaturna stabilnost pogosto zahtevata dodatno embalažo.
Pomembno vlogo pri tem imajo tudi zunanji logistični ponudniki (3PL), ki v imenu podjetij izvajajo skladiščenje in pakiranje. Ker pogosto sami določajo način pakiranja, lahko pride do odstopanj od trajnostnih smernic blagovnih znamk in do neenotnih praks v dobavnih verigah.
Industrija se na izziv odziva z optimizacijo embalaže, uporabo reciklabilnih in papirnih materialov, razvojem povratnih embalažnih sistemov ter digitalnim sledenjem materialom. Cilj je zmanjšati količino odpadkov, izboljšati učinkovitost transporta in povečati preglednost nad dejansko rabo materialov.
Ker e-trgovina še naprej raste, strokovnjaki poudarjajo, da embalaža ostaja nujna, vendar mora postati bolj premišljena, optimizirana in usklajena s cilji krožnega gospodarstva.
