Evropski investicijski sklad (EIF) je napovedal 200 milijonov evrov vredno naložbo v družbo Copenhagen Infrastructure Partners za zagon sklada Advanced Bioenergy Fund II (ABF II), namenjenega pospešitvi proizvodnje biometana in napredne bioenergije po Evropi. Gre za enega največjih signalov doslej, da obnovljivi plini postajajo pomemben del evropske energetske strategije, poroča SDG News.
Sklad, podprt tudi s programom InvestEU, bo financiral gradnjo in upravljanje velikih bioplinskih obratov na Danskem, Irskem, v Španiji, Belgiji in na Finskem. Obrati bodo za proizvodnjo biometana uporabljali predvsem kmetijske odpadke, gnoj in organske ostanke.
Naložba prihaja v času, ko Evropa po energetski krizi in zmanjševanju odvisnosti od ruskega plina pospešeno išče domače obnovljive vire energije. Biometan, ki velja za trajnostno alternativo zemeljskemu plinu, vse bolj pridobiva pomen predvsem v panogah, kjer elektrifikacija ni enostavna, kot so težka industrija, ladijski promet in logistika.
Cilj sklada ABF II je zbrati skupno 1,5 milijarde evrov kapitala, kar je približno dvakrat več od prvega sklada družbe CIP, zaključenega leta 2023.
Biometan nastaja z nadgradnjo bioplina, ki nastane pri razgradnji organskih snovi. Prednost tehnologije je, da poleg proizvodnje energije zmanjšuje tudi izpuste metana iz kmetijskih in organskih odpadkov.
Copenhagen Infrastructure Partners, eden največjih vlagateljev v zeleno energetsko infrastrukturo na svetu, trenutno upravlja približno 32 milijard evrov sredstev. Družba že razvija več velikih projektov, med njimi tudi bioplinsko napravo Tønder na Danskem, eno največjih v Evropi.
Kljub optimizmu pa širitev bioplinske industrije odpira tudi vprašanja glede vplivov na okolje, virov surovin in morebitnega spodbujanja intenzivnega kmetijstva. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo za dejanske podnebne koristi potrebni strogi nadzor, trajnostni viri in pregledno poročanje.
Dogovor dodatno utrjuje položaj Københavna kot enega vodilnih evropskih središč za podnebne finance in projekte energetske preobrazbe. Evropa pa z novimi vlaganji jasno kaže, da biometan vidi kot pomemben del prihodnjega energetskega sistema.
