Okrepitev krožnega gospodarstva v Evropski uniji bi lahko prinesla pomembne okoljske in gospodarske koristi, kažejo tri nova poročila Evropske agencije za okolje (EEA). Po ugotovitvah agencije gre za enega ključnih, še neizkoriščenih vzvodov za zmanjšanje emisij, izboljšanje dostopa do surovin ter krepitev evropske gospodarske odpornosti.

Po ocenah EEA bi lahko 17 ukrepov krožnega gospodarstva zmanjšalo vpliv EU na podnebne spremembe za približno 22 odstotkov, kar pomeni skoraj eno milijardo ton CO₂-ekvivalentov. Hkrati bi se lahko vpliv na izgubo biotske raznovrstnosti zmanjšal za 19 odstotkov, onesnaženje zraka z drobnimi delci pa za 25 odstotkov.

Ukrepanje v smeri krožnosti bi zmanjšalo tudi odvisnost EU od uvoženih surovin. Poraba ključnih materialov, kot so aluminij, nikelj, platina in baker, bi se lahko zmanjšala za približno 12 do 20 odstotkov, kar bi okrepilo evropsko surovinsko varnost.

Krožno gospodarstvo temelji na zmanjšanju porabe naravnih virov in podaljševanju življenjske dobe materialov z uporabo recikliranja, ponovne uporabe in boljšega oblikovanja izdelkov. S tem se zmanjšujejo pritiski na okolje, hkrati pa nastajajo nove poslovne priložnosti in modeli ustvarjanja vrednosti.

EEA opozarja, da je za dosego ciljev potrebnih več naložb. Do leta 2040 naj bi v EU primanjkovalo približno 82 milijard evrov letnih investicij v krožno gospodarstvo. Največji izzivi so v sektorjih gradbeništva, tekstila, baterij in vozil.

Čeprav trenutno glavnino financiranja zagotavlja zasebni kapital, ima javno financiranje pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganj in spodbujanju dolgoročnih naložb. Po ocenah EEA so potrebni tudi boljši regulativni okvirji in izboljšano spremljanje finančnih tokov.

Posebno pomembno področje je zasnova izdelkov ter ravnanje ob koncu njihove življenjske dobe. Prav tam je največji potencial za izboljšanje krožnosti in zmanjšanje odvisnosti od primarnih surovin.

Evropsko gospodarstvo letno porabi približno 14,4 tone materialov na prebivalca, od katerih velik del ostane vgrajen v stavbe, infrastrukturo in stroje. Ta materialna zaloga postaja vse pomembnejši dejavnik gospodarske varnosti, saj določa dolgoročno odvisnost od uvoza surovin.

EEA zaključuje, da bi lahko učinkovitejše upravljanje materialov in večja krožnost pomembno okrepila evropsko konkurenčnost ter hkrati zmanjšala okoljski pritisk, kar krožno gospodarstvo postavlja med ključne strateške politike EU v prihodnjih desetletjih.