Bangladeš je izdal prve ogljične kredite iz agrogozdarskih projektov v okviru standarda Verra Verified Carbon Standard (VCS), s čimer je malim kmetom prvič omogočil neposreden dostop do prihodkov iz ogljičnega trga, poroča ESG News. Projekt predstavlja pomemben korak pri povezovanju podnebnega financiranja, trajnostnega kmetijstva in razvoja podeželja.

V okviru projekta VCS Project 4456, ki sta ga razvila podjetje Varaha ClimateAg in organizacija Sustainable Agriculture Foundation Bangladesh, je bilo izdanih več kot 60.000 ogljičnih kreditov. Ti izhajajo iz 160 vzorčnih kmetij, kjer kmetje uvajajo visokogostotne nasade mangov v kombinaciji z agrogozdarskimi sistemi.

Projekt spodbuja obnovo degradiranih zemljišč, učinkovitejšo rabo vode ter bolj odporne oblike kmetovanja. Glavni cilj je pokazati, da lahko tudi mali samooskrbni kmetje uspešno preidejo na trajnejše in donosnejše kulture, če imajo na voljo strokovno podporo in ustrezne finančne mehanizme.

Ena največjih težav pri sajenju trajnih nasadov je dolga doba do prvega prihodka. Pri nasadih manga lahko traja tudi štiri leta, preden začnejo prinašati dobiček, kar je za številne revnejše kmete preveliko finančno tveganje. Prav tu vstopi ogljično financiranje, saj prihodki od prodaje ogljičnih kreditov pomagajo premostiti obdobje brez zaslužka.

Po ocenah razvijalcev projekta naj bi sodelujoči kmetje že leta 2026 prejeli več sto tisoč dolarjev prihodkov iz prodaje ogljičnih kreditov. Dodatna izplačila bodo sledila ob prodaji prihodnjih serij kreditov.

Projekt je tehnično podprla pobuda 2030WRG, ki deluje v okviru Skupine Svetovne banke. Namen pobude je bil razviti model trajnostnega kmetovanja, prilagojenega razmeram malih kmetov v Bangladešu. Organizacija SAF Bangladesh je nato model dodatno razvila in pripravila za širšo uporabo.

Po uspešnem začetku želijo projekt razširiti na kar 30.000 hektarjev zemljišč. Če bo širitev uspešna, bi lahko Bangladeš okrepil obnovo zemljišč, povečal prihodke podeželskega prebivalstva ter izboljšal svojo vlogo v globalnih podnebnih finančnih mehanizmih.

Projekt je pomemben tudi za vlagatelje in podjetja, saj povpraševanje po kakovostnih ogljičnih kreditih narašča. Kupci vse bolj iščejo projekte, ki poleg zmanjšanja emisij prinašajo tudi konkretne družbene in okoljske koristi, kot so boljša raba vode, večja odpornost kmetijstva in izboljšanje življenjskih razmer lokalnih skupnosti.

Bangladeški primer tako kaže, kako lahko ogljični trgi postanejo orodje za širšo preobrazbo kmetijstva in podporo državam, ki so posebej ranljive zaradi podnebnih sprememb.