Leto 2026 prinaša drugi val trajnostnih poročil po ESRS (CSRD), tokrat za poslovno leto 2025. Za razliko od prvega cikla poročanja o trajnostnosti, ko je bil poudarek na vzpostavitvi sistemov in osnovni skladnosti, drugi val že jasno kaže spremembo v načinu razmišljanja podjetij.

Prve analize strokovne skupnosti, vključno z EFRAG, svetovalnimi hišami in tržnimi platformami, kažejo enoten trend. Podjetja prehajajo iz faze izpolnjevanja zahtev v fazo optimizacije, selekcije in dejanske uporabe trajnostnih podatkov. Še vedno pa se kažejo precejšnje razliki v interpretaciji in zahtevah revizorjev.

  1. Dvojna pomembnost: manj tem, več fokusa

Če je prvi val zaznamovala “inflacija pomembnosti”, drugi val na splošno v EU prinaša opazen obrat. V Sloveniji ta proces poteka počasneje.

Podjetja:

  • zmanjšujejo število pomembnih tem
  • bolj jasno ločujejo med pomembnim in nepomembnim
  • izboljšujejo utemeljitev odločitev

Ključni premiki:

  • več vključevanja finančnih funkcij
  • bolj strukturirani modeli ocenjevanja
  • več povezave s tveganji in strategijo

Trend: od “vse je pomembno” postopoma prehajamo k selektivni pomembnosti. To je neposredna posledica izkušenj iz prvega leta in signalov regulatorjev glede poenostavitve standardov.

  1. Posredne emisije (Obseg 3): od ocen k upravljanju dobaviteljev

Največji napredek drugega vala je pri obravnavi posrednih emisij.

Podjetja:

  • zmanjšujejo odvisnost od splošnih ocen
  • uvajajo segmentacijo dobaviteljev
  • prepoznavajo ključne emisijske točke

Vidni premiki:

  • začetek sistematičnega zbiranja podatkov od dobaviteljev
  • pilotni projekti z večjimi partnerji
  • vključevanje trajnostnih meril v nabavne procese

Pomembno: posredne emisije še vedno niso popolnoma obvladane, vendar postajajo nekoliko bolj upravljane, ne več zgolj ocenjene.

  1. Manj nepreglednega zbiranja podatkov: standardizacija

Prvi val je bil operativno zelo razpršen. Drugi val kaže postopno stabilizacijo.

Podjetja:

  • postopoma uvajajo centralizirane modele podatkov
  • zmanjšujejo število ad-hoc vprašalnikov
  • standardizirajo kazalnike

Ključni trend: je postopno vključevanje trajnostnih podatkov v obstoječe poslovne sisteme. A obvladovanje podatkov je še vedno eden največjih izzivov tudi v velikih sistemih v Sloveniji.

Rezultat boljšega obvladovanja podatkov je boljša sledljivost, manj podvajanja, nižji stres med zaposlenimi in nižji stroški priprave trajnostnega poročila

  1. Poročila so krajša, a bolj uporabna

Eden najbolj opaznih premikov na splošno v EU je, da se poročila krajšajo. V Sloveniji je ta trend še manj opazen.

Razlogi:

  • bolj jasno določena pomembnost
  • večja samozavest podjetij
  • pričakovane poenostavitve standardov

Namesto obsežnih opisov:

  • več strukturiranih podatkov
  • več kazalnikov
  • manj splošnih razlag

Trend v prihodnje bo manj besedila, več informacij.

  1. Trajnost postaja del poslovnega odločanja

Drugi val že nakazuje, da trajnost ni več izolirana funkcija.

Naprednejša podjetja povezujejo trajnostne kazalnike z investicijami, tveganji in financiranjem. Trajnostnost vključujejo v investicijske odločitve, dobavne verige in razvoj produktov. Tak trend v Sloveniji še ni tako jasen. V prihodnje se pričakuje ključni prelom: trajnostni podatki postajajo orodje za upravljanje, ne le poročanje.

  1. Dobavne verige: pritisk postaja sistemski

Če je prvi val ustvaril pritisk, drugi val prinaša strukturo.

Velika podjetja:

  • standardizirajo zahteve do dobaviteljev
  • zmanjšujejo število različnih vprašalnikov
  • uvajajo enotne podatkovne zahteve

Posledica za dobavitelje je ugodna: manj nepreglednih zahtev, več standardizacije in vendar višja pričakovanja glede kakovosti podatkov. V tem kontekstu se VSME standard hitro uveljavlja kot praktičen standard poročanja in skupni jezik med podjetji.

  1. Razkorak med podjetji se povečuje

Drugi val ne zmanjšuje razlik – jih poglablja.

Napredni:

  • optimizirajo procese
  • znižujejo stroške
  • uporabljajo podatke za odločanje

Ostali:

  • ostajajo v fazi izpolnjevanja zahtev
  • imajo višje stroške
  • omejeno razumevanje podatkov

Trajnostna zrelost postaja operativna in finančna konkurenčna prednost.

Kaj to pomeni za slovenska podjetja v obdobju 2026–2027

Drugi val poročanja o trajnostnosti prinaša jasna sporočila za prihodnje.

  1. Čas za poenostavitev

Podjetja naj:

  • zmanjšajo nabor kazalnikov
  • fokusirajo ključne teme
  • optimizirajo procese
  1. Podatki morajo postati uporabni

Trajnostnost ne sme ostati poročilo za regulatorja, temveč mora postati podpora odločanju.

  1. Dobavne verige se standardizirajo

Podjetja bodo odgovarjala na manj različnih zahtev, vendar bodo morala zagotoviti kakovostne podatke.

  1. VSME kot pragmatična rešitev

Za večino podjetij bo VSME standard najhitrejša pot do strukturiranih podatkov, orodje za banke in partnerje in osnova za nadaljnji razvoj.

Zaključek

Drugi val ESRS poročil kaže jasen premik:

  • od uvajanja  k optimizaciji
  • od količine k relevantnosti
  • od poročanja  k upravljanju

Velik izziv ostaja upravljanje podatkov in zlasti v Sloveniji povezava ESG kazalnikov s finančnimi kazalniki. Podjetja, ki bodo ta premik razumela pravočasno, bodo znižala stroške, izboljšala dostop do financiranja in okrepila konkurenčnost.

Naša podpora podjetjem

Podjetjem pomagamo preiti v naslednjo fazo trajnostnega upravljanja:

  • poenostavitev obstoječih pristopov
  • optimizacija kazalnikov
  • priprava uporabnih poročil
  • implementacija VSME
  • vključevanje trajnostnih vidikov v poslovne procese

Cilj je manj kompleksnosti, več vrednosti.