Ekstremni vremenski pojavi povzročajo resne motnje v svetovnem gospodarstvu. Poplave, močno deževje, suše in cikloni vse pogosteje ustavljajo proizvodnjo, poškodujejo infrastrukturo ter povzročajo milijardne izgube podjetjem in lokalnim skupnostim.
Novo poročilo organizacije CDP razkriva velik razkorak med zavedanjem podjetij o podnebnih tveganjih in dejanskimi finančnimi posledicami. Med več kot 11.000 podjetji, ki so v letu 2025 razkrila svoje okoljske podatke prek sistema CDP, jih je le 35 odstotkov ekstremno vreme prepoznalo kot pomembno finančno tveganje, poroča ESG News.
Kljub temu so podjetja samo letos poročala o skoraj 3 milijardah dolarjev neposrednih izgub zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Največ škode je povzročilo močno deževje, ki je bilo odgovorno za približno 1,5 milijarde dolarjev izgub. Poleg tega so podjetja zabeležila še 309 milijonov dolarjev dodatnih neposrednih stroškov ter za 266 milijonov dolarjev izgub zaradi začasnih ustavitev poslovanja.
Skoraj 900 milijard dolarjev prihodnjih izgub
Še bolj zaskrbljujoče so napovedi za prihodnost. Podjetja ocenjujejo, da bi lahko ekstremni vremenski pojavi v prihodnjih letih povzročili kar 898 milijard dolarjev finančnih posledic.
Največje tveganje predstavljajo poplave, ki naj bi povzročile okoli 528 milijard dolarjev škode. Cikloni bi lahko dodali še 161 milijard dolarjev izgub, močno deževje pa dodatnih 86 milijard.
Skoraj polovica vseh zaznanih tveganj naj bi se uresničila že v naslednjih dveh letih, kar pomeni, da gre za tveganja, ki neposredno vplivajo na trenutne investicijske načrte, zavarovanja, dobavne verige in operativno poslovanje podjetij.
Podjetja ne pričakujejo le poškodb stavb ali infrastrukture. Velik del izgub naj bi nastal zaradi zmanjšane proizvodne zmogljivosti, kar predstavlja okoli 326 milijard dolarjev tveganja. Dodatnih 218 milijard dolarjev pa bi lahko povzročila predčasna odpisovanja ali poškodbe sredstev.
Prilagajanje je cenejše od neukrepanja
Poročilo »Disclosure Dividend 2025« kaže tudi pomembno finančno dejstvo: prilagajanje podnebnim spremembam je bistveno cenejše od odpravljanja posledic.
Povprečni strošek podnebnih tveganj na podjetje znaša približno 39,4 milijona dolarjev, medtem ko povprečni strošek ukrepov za zmanjšanje teh tveganj dosega le okoli 3,1 milijona dolarjev.
To pomeni, da lahko vlaganja v odpornost infrastrukture, zaščito dobavnih verig in prilagajanje poslovanja dolgoročno zaščitijo vrednost podjetij z relativno nizkimi stroški.
Za vlagatelje se tako razprava o podnebnih spremembah vse bolj spreminja iz vprašanja trajnostnih ciljev v vprašanje kakovosti sredstev, stabilnosti poslovanja in učinkovitosti upravljanja tveganj.
Pod pritiskom tudi mesta in regije
Poročilo zajema tudi več kot 1.000 mest, držav in regij iz 80 držav sveta. Kar 62 odstotkov jih poroča, da jih ekstremni vremenski dogodki že danes močno prizadenejo.
Več kot 60 odstotkov lokalnih oblasti pričakuje nadaljnje stopnjevanje vročinskih valov, urbanih poplav in suš. Posebej izpostavljen je finančni in zavarovalni sektor, saj številne lokalne skupnosti opozarjajo na naraščajoče stroške zavarovanj in težave pri financiranju prilagoditvenih projektov.
Čeprav številna mesta prehajajo od podnebnih obljub k konkretnim projektom prilagajanja, ostaja največja ovira financiranje. Več kot 60 odstotkov lokalnih oblasti ima vsaj en projekt prilagajanja, za katerega nimajo dovolj sredstev. CDP ocenjuje, da globalna investicijska vrzel na področju prilagajanja znaša najmanj 34 milijard dolarjev.
Podnebno tveganje postaja sistemski problem
Globalni direktor za podnebje pri CDP, Amir Sokolowski, opozarja, da ekstremno vreme danes ni več zgolj okoljski problem, ampak sistemsko finančno tveganje.
Po njegovih besedah vremenski ekstremi povzročajo verižno reakcijo: motijo proizvodnjo, zmanjšujejo gospodarsko aktivnost in ustvarjajo vedno večje izgube. Ker so infrastruktura, energetika, logistika in javne storitve medsebojno povezane, tveganj ni več mogoče obravnavati ločeno.
CDP zato poziva podjetja, naj podnebna tveganja vključijo v celovite sisteme upravljanja tveganj, vlade pa k usklajevanju fiskalnih, razvojnih in prilagoditvenih politik.
Sporočilo regulatorjem in centralnim bankam je jasno: fizična podnebna tveganja že vstopajo v finančni sistem prek nezavarovanih izgub, razvrednotenih sredstev in motenj gospodarske dejavnosti. Prilagajanje podnebnim spremembam tako postaja eno ključnih vprašanj prihodnje gospodarske odpornosti.
