Organizacija World Wildlife Fund (WWF) je predstavila ambiciozen predlog za uvedbo minimalnih okoljskih standardov za mednarodno trgovino s hrano. Pobuda z imenom Codex Planetarius je zdaj odprta za komentarje podjetij, vlad in drugih deležnikov, poroča Trellis.
Projekt je razvila WWF-ova enota Markets Institute, njegov cilj pa je zmanjšati okoljsko škodo v kmetijstvu predvsem pri najmanj učinkovitih proizvajalcih. Po podatkih WWF namreč najmanj učinkovitih 10 do 20 odstotkov proizvajalcev povzroči kar 60 do 80 odstotkov okoljskih vplivov kmetijstva, hkrati pa ustvarijo le majhen delež svetovne proizvodnje hrane.
WWF opozarja, da se večina obstoječih certifikacijskih sistemov osredotoča predvsem na najbolj napredne in učinkovite kmete, medtem ko največji okoljski problem ostaja pri najmanj trajnostnih praksah.
Predlog Codex Planetarius temelji na modelu mednarodnega sistema prehranskih standardov Codex Alimentarius. Po novem sistemu bi kmetijske regije ocenjevali glede na šest ključnih okoljskih kazalnikov: izgubo habitatov, izgubo biotske raznovrstnosti, zdravje tal, porabo vode, onesnaževanje voda in emisije toplogrednih plinov.
Če določen delež proizvodnje v posamezni regiji ne bi dosegal minimalnih standardov, bi lahko bil izvoz teh proizvodov prepovedan, čeprav bi se lahko še naprej prodajali na domačem trgu.
WWF je ob tem predstavil tudi spremljevalni mehanizem »1% Solution«, ki predvideva enoodstotni okoljski prispevek na izvožene prehranske proizvode. Zbrana sredstva bi namenili podpori kmetom pri izboljšanju učinkovitosti, prehodu na manj škodljive pridelke in zmanjševanju okoljskih vplivov.
Po ocenah WWF bi takšna dajatev samo za pet ključnih surovin — govedino, kože, koruzo, bombaž in sojo — leta 2022 v ZDA ustvarila več kot 780 milijonov dolarjev sredstev za kmete, v Braziliji pa približno 550 milijonov dolarjev.
Organizacija poudarja, da bi bil vpliv na končne cene hrane za potrošnike razmeroma majhen, saj stroški izvoza predstavljajo le manjši del maloprodajnih cen.
Pobuda je naletela tudi na previdno podporo organizacije Rainforest Alliance, kjer menijo, da bi lahko novi standardi dopolnjevali obstoječe prostovoljne certifikacijske sheme. Ob tem pa opozarjajo, da bo uvedba sistema zahtevala zahtevna politična usklajevanja in mednarodno sodelovanje.
WWF zdaj želi prepričati posamezne države, da bi standarde začele uvajati prek dvostranskih sporazumov za posamezne kmetijske proizvode, nato pa sistem postopoma širiti na globalno raven.
Projekt bi lahko pomenil pomemben korak k strožjemu nadzoru okoljskih vplivov svetovne prehranske industrije, ki velja za enega največjih povzročiteljev izgube biotske raznovrstnosti, degradacije tal in podnebnih sprememb.
