Evropski sektor ogrevanja vstopa v odločilno fazo preobrazbe. Za doseganje podnebne nevtralnosti in večje energetske neodvisnosti bo morala Evropska unija v prihodnjih desetletjih močno pospešiti razvoj sistemov daljinskega ogrevanja, ki danes oskrbujejo približno 80 milijonov prebivalcev prek skoraj 19.000 omrežij po Evropi.
Na to so opozorili udeleženci mednarodne spletne delavnice projekta REHEATEAST z naslovom »Pospeševanje prihodnosti daljinskega ogrevanja – od politik do prakse«, ki jo je organiziral Center za energetsko učinkovitost pri Institutu »Jožef Stefan« (IJS-CEU). Na dogodku so sodelovali evropski strokovnjaki, predstavniki energetskih podjetij in lokalnih skupnosti iz Slovenije, Madžarske in Slovaške.
V ospredju razprav so bili razogljičenje sistemov daljinskega ogrevanja, uvajanje novih tehnologij ter prenos evropskih podnebnih politik v prakso.
Vodja IJS-CEU mag. Stane Merše je poudaril, da prehod na nizkoogljične sisteme ogrevanja ni več zgolj vprašanje podnebnih ciljev, temveč tudi energetske varnosti in stabilnosti oskrbe.
»Prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire danes vse močneje narekujejo potrebe po energetski varnosti, zanesljivi oskrbi in cenovno dostopnem ogrevanju,« je dejal Merše. Ob tem je izpostavil, da bo treba za razvoj bolj odpornih sistemov celovito prenoviti omrežja, povečati njihovo učinkovitost ter okrepiti vključevanje obnovljivih virov energije in odvečne toplote.
Po podatkih predstavljenih na dogodku obnovljivi viri energije in odvečna toplota danes predstavljajo že več kot 44 odstotkov evropske mešanice daljinskega ogrevanja, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bo moral biti tempo razogljičenja bistveno hitrejši.
Direktorica mednarodnega združenja Euroheat & Power Aurélie Beauvais je poudarila, da daljinsko ogrevanje postaja ena ključnih evropskih strateških infrastruktur. Evropska komisija ga v okviru pobude »Accelerate EU« prepoznava kot pomemben element zmanjševanja porabe zemeljskega plina in krepitve energetske varnosti Evrope.
Po ocenah združenja bo treba delež daljinskega ogrevanja v evropskem povpraševanju po toploti povečati z današnjih 13 na 20 odstotkov do leta 2030 ter na 55 odstotkov do leta 2050. To bo zahtevalo obsežne naložbe v modernizacijo infrastrukture, ocenjene na 1,16 bilijona evrov.
Sektor sicer že kaže pospešeno dinamiko razvoja. Leta 2023 je uporaba velikih toplotnih črpalk zrasla za 44 odstotkov, električnih kotlov pa za 80 odstotkov, kar kaže na hitro elektrifikacijo sistemov daljinskega ogrevanja. Velik neizkoriščen potencial ostaja tudi pri uporabi odvečne toplote, ki trenutno predstavlja le 4,1 odstotka evropske mešanice daljinskega ogrevanja.
Poseben poudarek dogodka je bil namenjen Danski, ki velja za eno najuspešnejših držav na področju daljinskega ogrevanja. Tam sistemi danes oskrbujejo približno 70 odstotkov gospodinjstev prek več kot 37.000 kilometrov omrežja, ki ga upravlja več kot 380 lokalnih podjetij.
Birger Lauersen iz Danskega združenja za daljinsko ogrevanje je pojasnil, da je Danska sisteme začela intenzivno razvijati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot odgovor na energetske krize in odvisnost od uvoženih fosilnih goriv.
»Danes vstopamo v novo fazo razogljičenja, v kateri pospešeno vključujemo velike toplotne črpalke, geotermalno energijo in odvečno toploto,« je dejal Lauersen. Dodal je, da so obnovljivi viri leta 2024 predstavljali že 77 odstotkov oskrbe s toploto v danskih sistemih daljinskega ogrevanja.
Na dogodku so bili predstavljeni tudi regionalni primeri iz držav Podonavja. Partnerji projekta REHEATEAST so predstavili modele energetske prenove stanovanjskih sosesk na Madžarskem, mapiranje virov toplote v slovaški regiji Košice ter izboljšave operativne učinkovitosti sistema daljinskega ogrevanja v Cankovi.
Po mnenju sodelujočih razogljičenje sistemov daljinskega ogrevanja ni le tehnološki, temveč predvsem razvojni in organizacijski izziv, ki zahteva tesno sodelovanje držav, občin, energetskih podjetij in uporabnikov.
Projekt REHEATEAST, ki poteka v okviru programa Interreg Danube Region, združuje 11 partnerjev iz osmih držav in 26 strateških partnerjev iz 11 držav. Njegov cilj je razvoj novih modelov energetsko neodvisnega ogrevanja, povečanje energetske učinkovitosti ter večja uporaba obnovljivih virov energije in odvečne toplote v državah Podonavja.
Projekt se izvaja od začetka leta 2024 in bo trajal 30 mesecev. Njegovi rezultati naj bi pomembno prispevali k oblikovanju trajnostnih politik oskrbe s toploto in podprli cilje evropskega načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.
