Evropska komisija je odobrila nova programa državne pomoči v Avstriji in Španiji, namenjena podpori energetsko intenzivnim podjetjem zaradi višjih stroškov električne energije, povezanih s sistemom trgovanja z emisijami EU ETS (Emission Trading System).
Cilj ukrepov je preprečiti selitev industrije iz Evropske unije v države z manj strogimi podnebnimi pravili, kar bi lahko povzročilo še višje globalne emisije toplogrednih plinov.
Sistem EU ETS, ki deluje od leta 2005, določa ceno emisij CO₂ za panoge z visokimi emisijami, kot so: proizvodnja elektrike in toplote, jeklarska industrija, cementna industrija, kemična industrija, papirništvo, letalski promet.
Ker morajo podjetja kupovati emisijske kupone, se stroški pogosto prenesejo tudi v višje cene električne energije.
V zadnjih letih so evropsko industrijo dodatno prizadele energetske krize, povezane z vojno v Ukrajini ter napetostmi na Bližnjem vzhodu. Zaradi tega več držav članic pritiska na Bruselj za omilitev vpliva ETS na konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je marca napovedala pripravo ukrepov za prilagoditev sistema ETS, celovita revizija pa je predvidena julija 2026.
Avstrija bo podjetjem povrnila do 75 % stroškov
Avstrijska shema predvideva povračilo do 75 % posrednih stroškov emisijskih kuponov iz preteklega leta. Skupna vrednost programa znaša do 900 milijonov evrov.
Pomoč bo namenjena podjetjem v energetsko intenzivnih in mednarodno izpostavljenih panogah.
Podjetja bodo morala najmanj 80 % prejete pomoči vložiti v izboljšanje energetske učinkovitosti ali druge ukrepe za razogljičenje proizvodnje.
Španija širi obstoječi program
Španija je medtem razširila že obstoječi sistem pomoči. Nova pravila povečujejo največji delež povračila stroškov na 80 % ter vključujejo dodatne industrijske sektorje, ki jim grozi selitev proizvodnje iz EU.
Ravnotežje med podnebno politiko in konkurenčnostjo
Odločitev Evropske komisije kaže na vse večji pritisk, da mora EU poleg podnebnih ciljev zaščititi tudi konkurenčnost evropske industrije.
Vprašanje tako imenovanega »ogljičnega uhajanja« (carbon leakage) postaja ključno za energetsko intenzivna podjetja, saj previsoki stroški energije lahko spodbudijo selitev proizvodnje v države z manj strogo okoljsko zakonodajo.
Evropska unija zato išče ravnotežje med zmanjševanjem emisij in ohranjanjem industrijske proizvodnje znotraj evropskega gospodarstva.
