Podjetje Google v Belgiji po poročanju ESG News podpira projekt umetne inteligence za natančno kmetijstvo, katerega cilj je zmanjšati porabo vode in gnojil na več kot 1.000 hektarih kmetijskih površin v porečju reke Šelde. Projekt izvajata organizaciji Agua Segura in Agrow Analytics.
Pobuda naj bi prihranila oziroma obnovila do 158 milijonov galon vode, kar ustreza približno 600.000 kubičnim metrom. Gre za odziv na vse večje pritiske glede upravljanja vodnih virov, saj se v istem porečju za vodo zanašajo kmetijstvo, lokalne skupnosti in industrija.
Satelitski podatki za pametnejše namakanje
V središču projekta je tehnološka platforma podjetja Agrow Analytics, ki združuje podnebne, talne in vodne podatke s satelitskimi ter termalnimi posnetki. Sistem nato kmetom predlaga optimalno namakanje in uporabo gnojil.
Rešitev omogoča natančnejše odločitve o tem, kdaj in koliko namakati ter kje zmanjšati uporabo gnojil. S tem se zmanjšuje pritisk na vodne vire in hkrati omejuje onesnaževanje voda zaradi odtekanja hranil v reke in podtalnico.
Satelitski posnetki lahko zaznajo stres rastlin na velikih površinah, termalni podatki pa pomagajo prepoznati potrebo po vodi še preden pride do večjih izgub pridelka. Sistem sproti prilagaja priporočila glede na vremenske in talne razmere.
Voda postaja strateško ESG-vprašanje
Projekt v belgijskem porečju Šelde kaže širši premik v korporativnem upravljanju vodnih virov. Voda ni več zgolj operativni strošek ali vprašanje infrastrukture, temveč postaja pomemben del strategij ESG, podnebne odpornosti in odnosov z lokalnimi skupnostmi.
Google pobudo predstavlja kot del podpore območjem, kjer delujejo njegovi podatkovni centri. Velika podjetja se namreč vse pogosteje soočajo s pričakovanji, da bodo prispevala k izboljšanju vodne odpornosti širšega okolja, ne le lastnih objektov.
AI in partnerstva za podnebno prilagajanje
Projekt združuje financiranje velike korporacije ter specializirano znanje lokalnih partnerjev. Takšen model sodelovanja postaja vse pogostejši pri reševanju okoljskih izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami in upravljanjem naravnih virov.
Natančno kmetijstvo lahko pri tem igra pomembno vlogo, saj je prav kmetijstvo eden največjih porabnikov vode v številnih porečjih. Zmanjšanje potreb po namakanju lahko razbremeni reke in podtalnico, učinkovitejša uporaba gnojil pa izboljša kakovost vode.
Projekt v Belgiji tako predstavlja primer, kako lahko umetna inteligenca, satelitski podatki in zasebni kapital skupaj prispevajo k praktičnim rešitvam za podnebno prilagajanje in trajnostno upravljanje vodnih virov.
