Prehod v čistejšo, bolj zeleno in tehnološko napredno prihodnost pogosto razumemo kot nujen odgovor na podnebne spremembe. Vendar pa nova raziskava opozarja na resno protislovje: sodobne tehnologije, ki naj bi reševale planet, so močno odvisne od rudarjenja kritičnih mineralov – to pa ima lahko uničujoče posledice za okolje in zdravje ljudi v najbolj ranljivih skupnostih.
Litij, kobalt, baker in redke zemeljske kovine so ključni gradniki današnje digitalne in energetske revolucije. Litij poganja baterije, kobalt jih stabilizira, baker omogoča prenos električne energije, redke kovine pa povečujejo učinkovitost vetrnih turbin in elektronskih naprav. Toda pridobivanje teh virov zahteva ogromne količine vode in pogosto povzroča onesnaženje.
Vodni viri pod pritiskom
Eden največjih vplivov rudarjenja kritičnih mineralov je povezan z vodo. Samo leta 2024 je svetovna proizvodnja litija porabila približno 456 milijard litrov vode – kar ustreza letnim potrebam okoli 62 milijonov ljudi v podsaharski Afriki.
V sušnih območjih, kot je čilska puščava Atacama, rudarjenje porabi do 65 % vse razpoložljive vode v regiji. To povzroča konflikte z lokalnim kmetijstvom, zmanjšuje nivo podtalnice in ogroža ekosisteme. Slana jezera se krčijo, sladkovodni viri pa izginjajo ali se onesnažujejo.
Poleg porabe vode rudarjenje ustvarja tudi velike količine strupenih odpadkov. Ti pogosto vsebujejo težke kovine, kisline in celo radioaktivne snovi, ki lahko proniknejo v podtalnico in reke. V nekaterih regijah so reke postale tako onesnažene, da niso več primerne za pitje, ribolov ali namakanje.
Nevidne zdravstvene posledice
Skupnosti v bližini rudnikov se soočajo z resnimi zdravstvenimi težavami. Med najpogostejšimi so kožne bolezni, prebavne motnje, težave z reproduktivnim zdravjem in kronične bolezni, povezane z dolgotrajno izpostavljenostjo težkim kovinam.
Posebej zaskrbljujoče so razmere v Demokratični republiki Kongo, kjer rudarjenje kobalta predstavlja pomemben vir prihodkov. Raziskave kažejo na povečano število spontanih splavov, prirojenih napak in umrljivosti dojenčkov v rudarskih regijah. Lokalne bolnišnice poročajo o več primerih razvojnih motenj pri novorojenčkih.
Tudi v Antofagasti so zdravstveni kazalniki zaskrbljujoči. Stopnja umrljivosti zaradi raka je najvišja v državi, pojavnost pljučnega raka pa skoraj trikrat presega nacionalno povprečje. Zdravniki opozarjajo tudi na porast nevroloških motenj, povezanih z onesnaženim okoljem.
Ogrožena prehranska varnost
Okoljski vplivi rudarjenja segajo tudi v prehranske sisteme. Onesnažena voda zmanjšuje kmetijsko produktivnost in ogroža živinorejo. V Peruju je rudarjenje cinka onesnažilo vodne vire, ki se uporabljajo za namakanje. V Uyuni pa rudarjenje litija povzroča pomanjkanje vode, kar otežuje pridelavo kvinoje – ključnega živila za lokalno prebivalstvo.
Podobni trendi se pojavljajo tudi v delih Afrike, kjer onesnažene reke zmanjšujejo ribji ulov in povzročajo bolezni pri živini.
Pot do bolj pravičnega prehoda
Strokovnjaki poudarjajo, da tehnološki napredek sam po sebi ni problem – težava je način, kako upravljamo vire. Brez ustreznih pravil obstaja nevarnost, da bomo ponovili napake iz obdobja fosilnih goriv, kjer so koristi razvoja spremljale velike družbene in okoljske krivice.
Med predlaganimi rešitvami so strožji mednarodni predpisi, obvezni okoljski standardi, večja transparentnost dobavnih verig in vključevanje lokalnih skupnosti v odločanje. Prav tako bi lahko pomagalo vlaganje v tehnologije, ki porabijo manj vode, ter večji poudarek na recikliranju in daljši življenjski dobi izdelkov.
Številni strokovni viri poudarjajo, da je zeleni prehod nujen, vendar ne sme temeljiti na nevidnih žrtvah. Če bodo rešitve za podnebno krizo povzročale nove oblike neenakosti in trpljenja, bo njihov namen izgubljen.
Viri:
- United Nations University Institute for Water, Environment and Health
- Poročilo o vplivih rudarjenja kritičnih mineralov na vodo, okolje in zdravje skupnosti (2024/2025).
- Analizira globalne dobavne verige litija, kobalta, bakra in redkih zemelj ter njihove posledice.
- spletni portal: https://theconversation.com/
