Najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) kaže, da večina merilnih postaj v Evropi že dosega veljavne evropske mejne vrednosti za ključna onesnaževala zraka, vendar kakovost zraka še vedno ostaja resen javnozdravstveni in okoljski problem.
Po podatkih za leti 2024 in 2025 so bile meje večinoma dosežene za drobne delce (PM2.5) in dušikov dioksid (NO₂), vendar v približno petini merilnih postaj še vedno prihaja do preseganj, zlasti pri večjih delcih (PM10), benzo(a)pirenu in prizemnem ozonu.
Ozon kot vse večji izziv
EEA posebej izpostavlja prizemni ozon, ki kljub zmanjšanju izpustov predhodnih onesnaževal ne upada bistveno. Gre za kompleksno snov, ki nastaja v spodnji atmosferi ob sončni svetlobi in kemijskih reakcijah med dušikovimi oksidi ter hlapnimi organskimi spojinami.
Agencija opozarja, da bi lahko podnebne spremembe stanje še poslabšale, saj višje temperature in pogostejši vročinski valovi povečujejo nastanek ozona.
Prizemni ozon pomembno vpliva na zdravje ljudi in okolje ter je povezan z ocenjenimi približno 63.000 smrtnimi primeri letno v EU. Poleg zdravstvenih posledic povzroča tudi gospodarsko škodo zaradi zmanjšanih kmetijskih pridelkov.
Večina Evrope še vedno nad priporočili WHO
Čeprav EU postopoma zaostruje zakonodajo, ki bo v celoti začela veljati do leta 2030, so ravni onesnaženosti zraka v večini Evrope še vedno nad smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Več kot 90 % prebivalcev Evrope je še vedno izpostavljenih koncentracijam delcev in ozona, ki presegajo priporočene vrednosti, zlasti v mestnih območjih.
Potrebni dodatni ukrepi
EEA poudarja, da bodo države članice morale okrepiti ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti, vključno z izvajanjem nacionalnih načrtov za izboljšanje kakovosti zraka. Ker se onesnaževala lahko prenašajo na dolge razdalje, bo za učinkovito zmanjšanje vplivov nujno tudi okrepljeno sodelovanje na evropski in mednarodni ravni.
Agencija opozarja, da je onesnažen zrak še vedno največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi, saj prispeva k boleznim, prezgodnjim smrtim ter velikim ekonomskim stroškom zaradi zdravstvenega varstva in izgube produktivnosti.
Do leta 2030 bodo morale države članice izpolnjevati strožje evropske standarde, ki so bližje priporočilom WHO, pri čemer EEA opozarja, da je razkorak pri nekaterih onesnaževalih še vedno velik.
Kljub napredku v zadnjih letih poročilo zaključuje, da bo doseganje čistega zraka v Evropi zahtevalo nadaljnje, pospešene in usklajene ukrepe na vseh ravneh.
