V Državnem svetu je v ponedeljek potekal posvet, namenjen odpornosti kritične infrastrukture v Sloveniji, ki so jo udeleženci izpostavili kot enega ključnih stebrov nacionalne varnosti, gospodarske stabilnosti in družbene odpornosti. Čeprav je Slovenija na tem področju že naredila pomembne korake, strokovnjaki opozarjajo, da gre za stalen proces prilagajanja vse bolj kompleksnim tveganjem.
Udeleženci so poudarili, da se država, podobno kot Evropa in svet, sooča z naraščajočimi in med seboj povezanimi grožnjami, kot so naravne nesreče, podnebne spremembe, kibernetski napadi, geopolitična nestabilnost in namerne motnje delovanja sistemov. Prav zato je ključno stalno nadgrajevanje sistemov odpornosti.
Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je izpostavil, da ima Slovenija dovolj strokovnega znanja za oblikovanje sodobnih in dolgoročno vzdržnih rešitev, vendar le ob tesnem sodelovanju države, gospodarstva, stroke in akademske sfere.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin je opozoril na razliko med družbeno odpornostjo in odpornostjo posameznih kritičnih subjektov. Poudaril je, da so slovenski akterji na tem področju dobro povezani, vendar bodo morala podjetja v prihodnje več razmišljati o vlaganjih v varnost in odpornost.
Poseben poudarek je bil namenjen tudi digitalni in energetski infrastrukturi. V Telekomu Slovenije so izpostavili, da je podjetje digitalna hrbtenica države, zato letno v varnost, zanesljivost in kibernetsko zaščito vlagajo skoraj 100 milijonov evrov, kar pa regulativni okvir ne ustrezno upošteva.
Državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić je poudarila pomen digitalne suverenosti kot ključnega elementa nacionalne varnosti, ob tem pa opozorila na pomanjkanje povezovanja med sistemi in podatkovnimi bazami ter razdrobljen pristop k digitalizaciji po resorjih.
Direktor Urada RS za informacijsko varnost Uroš Svete je ocenil, da je kibernetska varnost dolgoročen proces, pri katerem Slovenija sicer napreduje, a se sooča z omejeno ponudbo rešitev in potrebo po večjem zaupanju v dobavitelje. Poudaril je, da bližnjic ni in da sistem zahteva stalno prilagajanje.
Na energetskem področju je direktor Elesa Aleksander Mervar izpostavil visoko stopnjo naprednosti slovenskega elektroenergetskega sistema, a hkrati opozoril na ranljivost v kriznih razmerah, saj ključne sisteme upravlja zelo majhno število strokovnjakov.
Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je poudaril, da je poleg sistemov ključna tudi pripravljenost prebivalstva ter da mora sistem zaščite in reševanja delovati čim bolj samostojno, tudi z lastno infrastrukturo.
Posvet je sklenil poudarek, da odpornost kritične infrastrukture ni enkratna naloga, temveč dolgotrajen proces, ki zahteva stalna vlaganja, usklajevanje in sodelovanje vseh deležnikov družbe.
