Zdravo delovno okolje
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Varnost in zdravje pri delu ostaja eno ključnih področij poslovanja podjetij v Sloveniji. Kljub relativno dobro urejenemu zakonodajnemu okviru se v praksi še vedno soočamo s številnimi izzivi, kot so visoko število nezgod pri delu, pomanjkljiva implementacija preventivnih ukrepov ter naraščajoča psihosocialna in novodobna tveganja.
V letu 2024 so delodajalci v Sloveniji prijavili 14.349 nezgod pri delu in 47 nevarnih pojavov. Prav tako so prijavili 7 primerov ugotovljenih poklicnih bolezni. Med nezgodami pri delu je bilo 16 smrtnih in 916 težjih poškodb. To je nekaj manj kot v 2023, kjer je bilo prijavljenih 14.543 nezgod (19 smrtnih in 973 težjih), kar kaže na rahlo izboljšanje, a so številke še vedno visoke.
Med letoma 2020 in 2024 je bilo prijavljenih med 14.- in 17.000 poškodb letno, pri čemer večina let beleži okoli 14.000–15.000 primerov, leto 2022 pa izstopa z višjim številom. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: ministrstvo) izpostavljajo željo po trendu upadanja in približevanju tako imenovani Viziji nič – da se na delovnem mestu ne bi nihče poškodoval, zaradi dela zbolel ali celo umrl.
Inšpektorat RS za delo (v nadaljevanju: inšpektorat) v okviru nadzorov še vedno pogosto ugotavlja kršitve predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: VZD) in neizvajanje varnostnih ukrepov, s čimer v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. Velja omeniti, da kljub dejstvu, da v zadnjih letih število poslovnih subjektov ter delovno aktivnih oseb iz leta v leto narašča, število vseh prijavljenih nezgod ne narašča.
Najpogostejši vzroki za nezgode pri delu so izguba nadzora nad delovno opremo ali sredstvi za delo, padci z višine, zdrsi, padci bremen, povozitev delavca, neustrezna delovna oprema, neusposobljenost, nespoštovanje navodil za varno delo itd. Panoge, kjer so fizična tveganja za delavce pogosto večja in so inšpektorji zabeležili največ kršitev VZD, so v gradbeništvu (skoraj 31 %), sledijo predelovalne dejavnosti, trgovina in gostinstvo.
Največji izzivi na področju varnosti in zdravja pri delu
Eden največjih izzivov je po mnenju ministrstva prav gotovo dvig kulture varnosti in zdravja pri delu. Ne le zavedanje, ampak tudi takšno ravnanje, da delodajalci vlaganje v to področje vidijo kot naložbo za prihodnost, saj se tveganja, ki so jim delavke in delavci na delovnih mestih izpostavljeni od prvega vstopa na trg dela dalje, kopičijo in lahko negativno vplivajo na delazmožnost in kakovost življenja.
S tem se strinja Zbornica varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: zbornica), saj je še vedno prisotno pomanjkanje celovitega zavedanja o varnostni kulturi in o pomenu varnega ter zdravega dela, kar vpliva na splošno raven varnosti in zdravja pri delu. Namesto osredotočenosti na izvedbo konkretnih ukrepov na delovnem mestu se pri delodajalcih in zaposlenih pogosto dogaja, da je poudarek zgolj na izpolnjevanju dokumentacije, medtem ko se praktična implementacija ukrepov zanemarja. Ključno je, da ne gre le za formalno izpolnjevanje predpisov, temveč za celostno spremembo miselnosti, kjer varnost in zdravje postaneta temeljni vrednoti na vseh ravneh – od vodstva podjetij, zaposlenih, do javnih odločevalcev in širše skupnosti. Za vzpostavitev pozitivne kulture je potrebno usposabljati vodstvene in vodilne kadre na vseh ravneh, strokovne delavce, predstavnike delavcev ter vse zaposlene. Žal v večini slovenskih podjetij še vedno prevladuje nizka varnostna kultura, kjer se varnost in zdravje pri delu dojemata zgolj kot strošek, ne pa kot naložba v dolgoročno uspešnost podjetja in dobrobit zaposlenih. Zavedanje, da je varno in zdravo delo več kot formalna zahteva – pravzaprav pomembna ekonomska kategorija – še ni dovolj prisotno med delodajalci, zaposlenimi in širšo družbo. Posledica te vrzeli v razumevanju se odraža tudi v nižji kakovosti bivanja, slabši produktivnosti ter podaljšanju čakalnih dob v zdravstvu, kar dolgoročno vpliva na celotno družbo in njeno konkurenčnost. Mednarodne raziskave namreč jasno kažejo, da se vsak vložen evro v varnost povrne od 2,5- do 7,5-krat. Kljub tem dokazom pa v Sloveniji zaradi premajhnega zavedanja in pomanjkanja sistemskih spodbud ostaja raven vlaganja prenizka, kar negativno vpliva na vso družbo. V Sloveniji tudi še nimamo vzpostavljenih z EU primerljivih varnostno zdravstvenih kazalnikov, zato so primerjave še toliko težje.
Ministrstvo izpostavlja tudi pomen kakovostnega ocenjevanja tveganj ter sprejemanja in izvajanja učinkovitih ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nevarnosti pri delu.
Inšpektorat ugotavlja, da delodajalci pri varnosti pri delu najpogosteje zanemarjajo tehnične, organizacijske in psihosocialne vidike, poleg teh pa tudi zdravstveni vidik, obveščanje in usposabljanje delavcev, obvladovanje tveganj, zagotavljanje potrebnih materialnih sredstev (tudi finančnih), promocijo zdravja na delovnem mestu itd. Pogosto so zanemarjene ranljive skupine, kot so starejši, delavci z zmanjšano delovno zmožnostjo, dijaki in študenti ipd.
Predvsem pa bi bilo potrebno dosledno spoštovati predpise VZD in varnostne ukrepe. Prav tako bi morali že pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe.
Zbornica varnosti in zdravja pri delu ocenjuje, da trenutno sankcioniranje na področju varnosti in zdravja pri delu v Sloveniji ni dovolj učinkovito. Število izvedenih inšpekcijskih nadzorov je prenizko, da bi lahko dosegli širši krog delodajalcev, saj je večina podjetij v praksi redko ali sploh nikoli vključena v nadzorni postopek. Poleg tega se nadzori v največji meri izvajajo na podlagi prijav, medtem ko so preventivni, nenapovedani nadzori izjemno redki. Ker trendi ne nakazujejo izboljšanja stanja, menijo, da trenutni sistem nadzora ni učinkovit. Kljub izzivom, ki zahtevajo sistemske izboljšave, zbornica meni, da Slovenija na področju varnosti in zdravja pri delu dosega primerljivo raven z evropskim povprečjem.
Psihosocialna tveganja na delovnih mestih
Inšpektorat meni, da delodajalci posvečajo premalo pozornosti psihosocialnim dejavnikom, saj se z naraščanjem uporabe digitalnih tehnologij, umetne inteligence in robotizacije povečuje njihov vpliv. Govorimo tudi o tveganjih, kot so npr. tehnostres, tistih, ki lahko nastanejo zaradi deljenja delovnega mesta z robotom, uporabe tehnologij, ki omogočajo nadzor dela in podobno.
V okviru inšpekcijskih nadzorov inšpektorat predvsem preverja, ali je delodajalec prepoznal in identificiral psihosocialne dejavnike tveganj, jih ocenil v oceni tveganja ter določil ukrepe in osebe, ki so odgovorne za izvajanje teh ukrepov. Prav tako se preverja izvajanje teh ukrepov ter ukrepov za preprečevanja nasilja tretjih oseb in ukrepov za preprečevanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja na delovnem mestu.
Ministrstvo je na tem področju v zadnjih letih izvedlo več ukrepov, in sicer:
- za delodajalce je pripravilo smernice za učinkovito preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj,
- za delodajalce in kadrovsko stroko nabor idej za ohranjanje in ustvarjanje starejšim prijaznega delovnega okolja,
- slovenskim razmeram je prilagodilo praktični vodnik za delodajalce Mednarodnega urada za delo (MOD) in drugih sodelujočih oddelkov MOD, v katerem so nanizane smernice za preprečevanje in obvladovanje nasilja v svetu dela.
- Pripravili so smernice za ocenjevanje tveganja z vidika raznolikosti ter na tem področju usposabljali stroko varnosti pri delu.
- Organizira brezplačne izobraževalne in ozaveščevalne dogodke ter gradiva tako za stroko varnosti pri delu, delodajalce, kadrovsko stroko, kot za delavke in delavce.
Je pa pomembno poudariti, da so delodajalci tisti, ki morajo sprejemati ustrezne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje vseh naštetih tveganj.
Sistem VZD se v Sloveniji, podobno kot v številnih evropskih državah, po mnenju zbornice, pogosto ne odziva dovolj hitro na sodobne izzive in nova tveganja, ki jih prinašajo spremembe v delovnem okolju, tehnologiji in načinu dela. Čeprav se na strokovnih seminarjih in predvsem preko evropskih kampanj vse bolj ozavešča o novih tveganjih – kot so psihosocialna tveganja, digitalizacija ter spremembe v organizaciji dela – ostaja temeljni sistem pogosto tog in se praviloma spreminja počasi. Pri tem je pomembno poudariti, da je nujno najprej vzpostaviti trdne temelje varnega in zdravega delovnega okolja. Šele na osnovi dobre prakse in osnovne skladnosti s predpisi je mogoče sistem učinkovito prilagajati in nadgrajevati v smeri odzivanja na spreminjajoča se tveganja. Prav zato je ključnega pomena stalno izobraževanje, spremljanje trendov ter proaktivno vključevanje vseh deležnikov v proces nenehnih izboljšav, saj le tako lahko sistem VZD dohaja tempo sodobnih sprememb in ostaja primerljiv z evropskim povprečjem.
Razvoj na področju varnosti in zdravja pri delu v prihodnje
V letu 2027 se izteče resolucija o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu, ki se je izvajala zadnjih deset let, zato bo ministrstvo pripravljalo novo. Veliko izzivov je na področju prevetritve kakovosti ocenjevanja tveganj in krepitve stroke varnosti pri delu, ozaveščanja o številnih vidikih varnosti pri delu in dviga kulture varnosti in zdravja pri delu.
Prioritete Inšpektorata RS za delo so predvsem izvajanje nadzorov, kjer je največje tveganje za nezgode pri delu in kjer je največ poškodb (gradbeništvo, proizvodne dejavnosti, nevarne kemične snovi). Pozornost bodo posvetili vplivu klimatskih sprememb na VZD, kot je delo v vročini na prostem itd. Prav tako bodo posvetili pozornost VZD pri digitalizaciji, uporabi umetne inteligence in novih tehnologij.
Zbornica predlaga uvedbo diferenciranih prispevnih stopenj za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar bi na podlagi analize tveganj neposredno spodbudilo delodajalce k aktivnemu vlaganju v varnost zaposlenih. Prav tako je ključno ponovno razmisliti o davčnih olajšavah za investicije v varno in zdravo delovno okolje ter promocijo zdravja na delovnem mestu, saj bi to znatno povečalo motivacijo za dejanske izboljšave v praksi. Izboljšati bi bilo potrebno sistem usposabljanja in opravljanja strokovnih izpitov na področju VZD z večjim poudarkom na preverjanju dejanske strokovnosti ter praktičnih veščin strokovnih delavcev, ter z obveznim usposabljanjem pred pristopom k strokovnemu izpitu, ter dodatno obnavljanje kompetenc po vzoru inženirske zbornice. Da bi zagotovili višjo raven strokovnosti in odgovornosti, bi ponovno uvedli dovoljenja za delo za podjetja, ki izvajajo naloge varnosti in zdravja pri delu za področje ocenjevanja tveganj in izvajanja usposabljanj. Pomembno je spodbujanje sistemskih pristopov k upravljanju varnosti in zdravja pri delu (kot je uvedba standarda ISO 45001 Sistem varnosti in zdravja pri delu). Večjo pozornost velja posvetiti vzgoji in izobraževanju v zvezi z VZD kot sestavnemu delu programov izobraževanja na univerzah in šolah vseh vrst in stopenj ter premisliti o uvedbi doktorskega študija za področje tehniške varnosti, kar bi omogočilo naprednejše rešitve za kompleksne izzive sodobnega delovnega okolja. Potrebna pa je tudi prenova nacionalnih kazalnikov s postavitvijo 5–7 ključnih in merljivih kazalnikov, ki bi omogočili sistematično spremljanje stanja VZD v vseh podjetjih in učinkovito primerjavo na nacionalni ter evropski ravni.
Za nadaljnji razvoj stroke je nujna tudi aktivna vloga pristojnega ministrstva, ki mora ažurno spreminjati in dopolnjevati zakonske podlage, da sledijo tehnološkemu napredku ter predvidevajo ukrepe za nastajajoča tveganja, kot so nano-materiali in umetna inteligenca. Takšne spremembe omogočajo stalno izboljševanje varnosti in zdravja pri delu, saj zastarele predpise (najstarejši pravilnik s tega področja je iz leta 1966), ni več mogoče upoštevati v sodobnem delovnem okolju.
Zbornica meni, da bi s temi ukrepi Slovenija lahko presegla evropsko povprečje in postala zgled dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu. Ključ do uspeha je v proaktivnem pristopu, stalnem izobraževanju ter jasnem in transparentnem spremljanju rezultatov, pri čemer je nujna aktivna vključenost vseh deležnikov – od strokovnjakov VZD do vodstva in delodajalcev.
Vizija Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027
Varnost in zdravje ter dobro počutje pri delu so najvišja prioriteta v delovnem okolju in temelj trajne poslovne uspešnosti.
Učinkovito zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu brez nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, je nacionalni interes in interes delavcev ter obveza delodajalcev.
Prizadevanje za dvig ravni kulture preventive v delovnem okolju mora postati skupna zaveza Vlade Republike Slovenije, socialnih partnerjev, podjetij in delavcev.
