Na robu spomladanskih zasedanj Svetovne banke je 17. aprila potekala okrogla miza na visoki ravni, posvečena vprašanju, kako povečati obseg trajnostnih naložb v mestih. Srečanje z naslovom “Povečevanje trajnostnih naložb v mestih: vloga razvojnih finančnih institucij” sta soorganizirali Mreža mest C40 in Globalni pakt županov za podnebje in energijo v sodelovanju z delovno skupino mest večstranskih razvojnih bank. Na spletni strani Mreže mest C40 je objavljeno poročilo (https://www.c40.org/).
Dogodek je združil župane, predstavnike razvojnih finančnih institucij ter vodilne predstavnike večstranskih bank z namenom oblikovanja konkretnih rešitev za povečanje finančnih tokov v trajnostno, nizkoogljično in podnebno odporno urbano infrastrukturo. Poseben poudarek je bil na krepitvi podpornih politik, izboljšanju dostopa do financiranja ter podpori manjšim in srednje velikim mestom, ki so pogosto najbolj ranljiva za zunanje šoke, kot so podnebne spremembe in gospodarske krize.
Razprave so izpostavile nujnost bistvenega povečanja javnih in zasebnih vlaganj v podnebne projekte v mestih. Udeleženci so se strinjali, da je treba do leta 2030 doseči vsaj 800 milijard ameriških dolarjev letnih naložb, kar je skladno z mednarodnimi zavezami, sprejetimi na konferencah, kot je Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah COP30, kjer je bila med drugim sprejeta odločitev o potrojitvi financiranja prilagajanja do leta 2035.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi premagovanju strukturnih ovir pri financiranju mest. Predstavniki institucij, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj in Azijska infrastrukturna investicijska banka, so poudarili, da mesta predstavljajo ključno stičišče, kjer se finančne naložbe pretvorijo v konkretne učinke za prebivalce. Ob tem so izpostavili pomen programov, ki krepijo finančne zmogljivosti mest, izboljšujejo upravljanje javnih financ ter omogočajo dostop do kapitalskih trgov.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi sodelovanju med različnimi ravnmi oblasti. Predstavniki držav, kot sta Brazilija in Nemčija, so v okviru pobude Koalicija za visoko ambiciozna večnivojska partnerstva poudarili, da nacionalne vlade ustvarjajo zakonodajne in politične pogoje, medtem ko se dejanska izvedba podnebnih ukrepov odvija na lokalni ravni. Zato je nujno tesno sodelovanje med državami, mesti in finančnimi institucijami za odpravo finančnih ozkih grl.
Na srečanju je bilo predstavljeno tudi novo poročilo o financiranju prilagajanja mest podnebnim spremembam, ki ponuja praktične smernice za mobilizacijo zasebnega kapitala. Poročilo poudarja, da lahko mesta postanejo privlačna za vlagatelje z razvojem jasno strukturiranih projektov, vzpostavitvijo stabilnih prihodkovnih tokov ter izboljšanjem transparentnosti in poročanja.
Kot primeri dobrih praks so bili izpostavljeni projekti iz Dakar, kjer sistem hitrega avtobusnega prevoza vključuje odpornost na poplave, Bilbao z razvojem poplavno varne urbane četrti, Kuala Lumpur z inovativnim predorom za upravljanje poplav ter Nizozemska, kjer so z javno-zasebnimi partnerstvi okrepili zaščito pred dvigom morske gladine.
Udeleženci so zaključili, da so mesta ključni akterji v boju proti podnebnim spremembam. Za doseganje zastavljenih ciljev bo potrebno ne le povečati obseg financiranja, temveč tudi izboljšati finančne mehanizme, okrepiti sodelovanje ter zagotoviti, da bodo sredstva dejansko dosegla projekte na lokalni ravni, kjer imajo največji vpliv na kakovost življenja prebivalcev.
