Če ste kdaj oddali stara oblačila v zabojnik za recikliranje, obstaja presenetljiva možnost, da so končala daleč stran – na odlagališčih v puščavi Atacama v severnem Čilu, opozarja BBC. Po ocenah se v tej puščavi vsako leto odvrže okoli 39.000 ton oblačil. Gre za posledico globalnega sistema trgovanja z rabljenimi oblačili, v katerem Čile igra ključno vlogo kot eden največjih uvoznikov tovrstnega tekstila.
Vsako leto v Čile prispe približno 123.000 ton rabljenih oblačil, večinoma iz ZDA, Kanade, Evrope in Azije. Velik del teh pošiljk prispe v pristaniško mesto Iquique, kjer se nahaja posebna trgovinska cona Zona Franca de Iquique (Zofri). Ta cona omogoča podjetjem uvoz, skladiščenje in prodajo blaga brez plačila carin in davkov. Oblačila se nato prodajo na lokalnem trgu ali izvozijo v druge države Latinske Amerike. Težava nastane pri oblačilih, ki niso primerna za prodajo – bodisi zaradi slabe kakovosti bodisi zaradi presežkov. Namesto da bi jih reciklirali ali predelali, jih pogosto nezakonito odvržejo v puščavi, kjer se kopičijo v ogromnih kupih.
Okoljski problem globalnih razsežnosti
Puščava Atacama je eno najbolj sušnih območij na svetu, zato se odvržena oblačila tam razgrajujejo izjemno počasi. Sintetični materiali lahko v okolju ostanejo desetletja ali celo stoletja, pri tem pa sproščajo mikroplastiko in kemikalije.
Tako nastajajo t. i. “pokopališča mode”, ki predstavljajo resen okoljski problem – ne le za Čile, ampak kot posledica globalnih potrošniških navad.
Kljub negativnim vplivom ima industrija rabljenih oblačil tudi gospodarski pomen. Po besedah predstavnikov trgovinske cone Zofri približno 10 % delovne sile v regiji dela v tekstilnem sektorju, pri čemer pomemben delež predstavljajo ženske.
To pomeni, da je reševanje problema zapleteno – treba je najti ravnovesje med zaščito okolja in ohranjanjem delovnih mest.
Zaradi naraščajočih okoljskih pritiskov in zakonodajnih sprememb se v Čilu pojavljajo pobude za boljše upravljanje tekstilnih odpadkov. Nekatera podjetja že iščejo načine za recikliranje ali ponovno uporabo neprodanih oblačil, namesto da bi jih odvrgla v naravo.
Zgodba o oblačilih v puščavi Atacama razkriva širši problem sodobne modne industrije – hitro proizvodnjo, kratko življenjsko dobo oblačil in iluzijo, da recikliranje vedno pomeni trajnostno rešitev. V resnici lahko oblačila, ki jih zavržemo z dobrim namenom, prepotujejo tisoče kilometrov – in na koncu končajo kot odpadek na drugem koncu sveta.
