Mednarodno leto prostovoljstva na področju trajnostnosti
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Združeni narodi so leto 2026 razglasili za mednarodno leto prostovoljcev s področja trajnostnosti. Poudarja se pomembna vloga prostovoljcev pri uresničevanju globalnih ciljev, krepitvi odpornosti in spodbujanju skupnega napredka. Hkrati nagovarjajo vlade in organizacije, naj spodbujajo, prepoznajo in podprejo prostovoljce tudi z vključevanjem prostovoljstva v politike in razvojne načrte. Tudi vse več podjetij zaposlene vključuje v korporativno prostovoljstvo, saj vidijo v tem dodano vrednost za dobre odnose med zaposlenimi, večje zadovoljstvo zaposlenih in krepitev ugleda podjetja. Pri tem se povezujejo tudi z lokalnim okoljem.
V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo. Po zadnjih dostopnih podatkih Skupnega poročila o prostovoljstvu v Sloveniji, ki zajema uradne podatke o organiziranem prostovoljskem delu, je v letu 2024 prostovoljno delo opravljajo 203.786 ljudi, ki so skupaj opravili 8.560.250 ur prostovoljskega dela, od tega največ na področju socialne dejavnosti. Vrednost organiziranega prostovoljskega dela pa je dosegla 84.972.928 evrov. Med prostovoljci je več kot polovica žensk. V letu 2024 je poročilo oddalo 2.675 prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom. V to evidenco niso vključeni posamezniki ali aktivnosti, ki potekajo zunaj teh meril (na primer enkratne prostovoljske akcije ali delo v organizacijah, ki niso vpisane v uradni vpisnik). Največje potrebe so na področjih, kjer se najbolj kažejo posledice demografskih in družbenih sprememb: skrb za starejše, duševno zdravje, socialna izključenost, krizno upravljanje ter varstvo okolja in trajnostni razvoj lokalnih skupnosti.
V letu 2025 je Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju s prostovoljskimi organizacijami pripravilo tudi prvo samostojno Strategijo razvoja prostovoljstva v RS do leta 2030. Strategija določa razvojne usmeritve in predstavlja osrednji okvir za spodbujanje prostovoljskega dela. Izpostavlja dva osrednja vidika – prostovoljstvo kot samostojno in pomembno družbeno vrednoto ter vlogo prostovoljstva in prostovoljskih organizacij pri učinkovitem odzivanju na aktualne družbene izzive, kot so osamljenost, naraščajoče težave na področju duševnega zdravja, staranje prebivalstva, oboroženi konflikti, podnebne spremembe in naravne nesreče. Strategija predvideva tudi profesionalizacijo prostovoljstva, kar pa ne pomeni, da prostovoljstvo izgublja svojo prostovoljno naravo, temveč da se krepi kakovost upravljanja in prostovoljskih programov.
Kot pravijo na Ministrstvu za javno upravo (MJU), ki je odgovore pripravilo v sodelovanju s Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, se poleg tradicionalnih oblik, kot je prostovoljno gasilstvo, v zadnjih letih močno razvijajo programi na področju duševnega zdravja, osamljenosti, podpore starejšim, medgeneracijskega sodelovanja, okolja in podnebnih ukrepov ter odzivanja na krizne in izredne razmere. Prostovoljstvo se torej premika tja, kjer javni sistemi sami ne zmorejo več v celoti odgovoriti na kompleksne družbene izzive. To je neposreden prispevek k ciljem trajnostnega razvoja – od zmanjševanja neenakosti do krepitve odpornih skupnosti, pravijo na ministrstvu. Dodajajo, da se v prostovoljske aktivnosti vključujejo vse starostne in socialne skupine, vendar podatki kažejo, da so bolj aktivni delovno aktivni prebivalci.
Tudi vedno več podjetij uvaja dneve prostovoljstva za zaposlene, sodeluje z lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami ter prostovoljstvo vključuje v svoje trajnostne in družbeno-odgovorne strategije, pojasnjujejo na MJU. Nekatera podjetja so dneve prostovoljstva nadomestila s teambuildingi, druga zaposlenim omogočajo prostovoljske ure v delovnem času. Vedno bolj se zavedajo, da imajo takšne aktivnosti pozitivne učinke na zaposlene. Strategija prostovoljstva do leta 2030 poudarja tudi večje povezovanje gospodarstva z NVO in javno upravo, z jasnim namenom, da prostovoljstvo postane del kulture podjetij in ne zgolj dopolnilna dejavnost. V prihodnje se pričakuje tudi razvoj bolj ciljanih podpornih mehanizmov za razvoj korporativnega prostovoljstva v podjetjih, pravijo na ministrstvu.
Praksa v podjetjih
V A1 Slovenija je korporativno prostovoljstvo sistemsko umeščeno v našo ESG strategijo, predvsem v steber družbe (S), hkrati pa se vsebinsko povezuje z okoljskimi in upravljavskimi temami. Prostovoljske aktivnosti nastajajo zelo organsko in spontano, pogosto kot rezultat pobud zaposlenih, zato prostovoljstvo razumemo kot naraven del naše trajnostne zaveze in kulture podjetja. Poseben poudarek namenjamo projektom, ki krepijo socialno vključenost in solidarnost, pomoč ranljivim skupinam in posameznim projektom, ki potrebujejo hipno pomoč. Zaposlene aktivno spodbujamo tudi k prostovoljstvu izven delovnega časa, pri čemer o njihovih prostovoljskih aktivnostih vodimo evidenco. Omogočamo jim, da vsako leto izkoristijo dva delovna dneva za prostovoljstvo v okviru rednega delovnega časa. Ob koncu leta tradicionalno izberemo »Naj prostovoljca«, ga izpostavimo in nagradimo kot priznanje za njegov prispevek.
Osrednja pobuda je »Teden prostovoljstva«, ki poteka konec maja. V tem tednu vsak dan organiziramo drugo prostovoljsko akcijo na različnih lokacijah po Sloveniji, kjer vsem zaposlenim omogočimo sodelovanje. Prostovoljske aktivnosti izvajamo tudi v okviru teambuildingov, pri čemer zaposleni sami izbirajo lokacije in vrste aktivnosti. V zadnjem letu se je prostovoljskih aktivnosti udeležilo več kot 30 % zaposlenih, ki so skupaj opravili 1.292 prostovoljskih ur.
Čeprav prostovoljske kompetence niso formalno ovrednotene, jim pri izbiri novih sodelavcev pripisujemo veliko težo. Izkušnje na tem področju so pomemben pokazatelj kandidatove osebne zrelosti, vrednot in motivacije ter predstavljajo dodano vrednost pri zaposlitveni odločitvi.
Korporativno prostovoljstvo je strukturirano skozi letni program »Value Day« ali »Dan Vrednot«. Gre za korporativni program Atlantic Grupe, namenjen krepitvi organizacijskih vrednot in ESG kulture skozi prostovoljske, izobraževalne in skupnostne aktivnosti zaposlenih. Gre za velik letni dogodek, ki združuje zaposlene na več trgih v različnih vrstah aktivnosti — od okoljskih in družbenih projektov do izobraževanj o trajnosti. Leta 2024 je sodelovalo 800 zaposlenih, lani pa pri 43 različnih aktivnostih že 1.200. Izvajamo širok nabor aktivnosti na različnih področjih, med katerimi so aktivnosti na prostem, aktivnosti, povezane s temo leta, partnerstva z organizacijami, ki delajo z ranljivimi skupinami in različna izobraževanja, ozaveščanja. Poleg tega na 12 lokacijah v sodelovanju z lokalnimi organizacijami organiziramo darovanje krvi.
V pisarniškem okolju je sodelovanje zaposlenih lažje organizirati, saj lahko vzamejo polovico delovnega dne in namesto rednih nalog sodelujejo v prostovoljski aktivnosti, ne da bi to vplivalo na poslovne procese. V proizvodnih in logističnih obratih, kjer morajo biti delovni procesi neprekinjeni ali se načrtujejo po izmenah, je proces bolj zapleten. Zato se vnaprej dogovarjamo z lokalnim menedžmentom, da se na dan prostovoljskih aktivnosti v tovarni ali skladišču organizira na primer remont, preventivno vzdrževanje ali druga operativna aktivnost. S tem zaposlenemu omogočimo, da zapusti delovno mesto in sodeluje pri prostovoljstvu, hkrati pa proizvodnja ostane usklajena z načrtovanimi kapacitetami.
Prostovoljskih kompetenc v našem selekcijskem procesu formalno ne vrednotimo. Kljub temu je izkušnja dela v prostovoljskih organizacijah lahko izjemno dragocena, saj omogoča razvoj številnih veščin, ki so zelo relevantne tudi v profesionalnem okolju — kot so komunikacija, timsko delo, organizacija, prilagodljivost in vodenje, ki so za nas vsekakor pomembne.
Vse aktivnosti na področju prostovoljstva in družbene odgovornosti povezuje skupna nit – podpiranje skupnosti pri napredku. Donacije, sponzorstva in prostovoljske akcije niso le finančna pomoč, temveč izraz naših vrednot in zaveze, da gradimo vključujočo, solidarno in trajnostno družbo. Zaposlenim v UniCredit Banka Slovenija d.d. nudimo možnost koriščenja enega dodatnega prostega dne za prostovoljno delo. Ta dan lahko zaposleni uporabijo za sodelovanje v raznih prostovoljnih akcijah po lastni izbiri. S tem želimo spodbuditi posameznike, da se aktivno udejstvujejo kot prostovoljci, hkrati pa jim olajšati usklajevanje prostovoljnega dela z rednimi delovnimi obveznostmi.
Fundacija UniCredit iz Italije je sklenila partnerstvo z organizacijo Junior Achievement Europe, ki mladim pomaga razvijati veščine za boljšo prihodnost. Kot glavni podpornik tako skupaj s sodelavci, ki v iniciativi nastopajo kot mentorji, sodelujemo v projektu Moje podjetje, kjer dijaki razvijajo lastne poslovne ideje in tekmujejo na nacionalni ravni. V šolskem letu 2024/2025 je v iniciativi prostovoljno sodelovalo 26 sodelavcev kot mentorjev oz. članov žirij. Posebna zgodba je podjetje Sound&Round, ki je začelo kot dijaško podjetje in z našo podporo nadaljuje pot uspeha – z nakupom izdelkov ter donacijo smo podjetju omogočili nakup opreme in podprli njihovo proizvodnjo lesenih izdelkov.
Podpiramo tudi projekte s področja socialne pomoči in humanitarnosti ter pomoči osebam z demenco. Zaposleni kot prostovoljci sodelujejo v okoljskih projektih sajenja dreves. Pomembna ostaja tudi tradicija krvodajalstva. V letu 2025 smo skupno darovali skoraj 60 litrov krvi.
Tina Berčič, korporativno komuniciranje, in Sara Habjan, izvršna direktorica kadrov, Petrol d.d.
Korporativno prostovoljstvo je organizirano v okviru programa Vračamo družbi, ki ga razvijamo že 13 let. Gre za organizirane prostovoljske akcije, v katerih zaposleni prispevajo svoj čas in znanje, pogosto aktivnosti vključujejo tudi zbiranje materialne pomoči. Prostovoljske aktivnosti načrtujemo tako, da so vsebinsko povezane s trajnostnimi temami in z našimi ESG usmeritvami. Okoljski vidik naslavljamo z akcijami, ki prispevajo k ohranjanju narave in biotske raznovrstnosti, družbeni vidik s pomočjo ranljivim skupinam in podporo humanitarnim organizacijam, upravljavski vidik pa z vzpostavljanjem kulture odgovornosti, sodelovanja in vključevanja zaposlenih v aktivnosti, ki utrjujejo etičnost in družbeno odgovornost v praksi.
V letu 2025 so aktivnosti korporativnega prostovoljstva, zaradi ukrepov optimizacije, ki so posledica nevzdržnega regulatornega okolja, potekale v okrnjenem obsegu. Izvedli smo 4 prostovoljske akcije, v okviru katerih je 46 zaposlenih prispevalo skoraj 205 ur prostovoljnega dela. Najpogosteje gre za kombinacijo skupnostnih in solidarnostnih akcij, pomoči humanitarnim organizacijam ter urejanja prostorov in okolice ustanov, ki delujejo v javnem interesu.
Prepoznavamo vrednost kompetenc, pridobljenih skozi prostovoljske aktivnosti, saj te pogosto odražajo lastnosti, kot so empatija, timsko delo, proaktivnost in odgovornost. Čeprav prostovoljske kompetence niso formalno ovrednotene, jih pri ocenjevanju kandidatov upoštevamo kot dodano vrednost.
V zgodnjih fazah so bile oblike prostovoljstva v Leku povezane predvsem z družbenimi vplivi, zlasti s krvodajalstvom, ki ga še vedno spodbujamo. V zadnjih dveh desetletjih so se okrepile dejavnosti na področju okoljske trajnosti, že nekaj let pa smo pozorni na vključevanje mladih v upravljanje, kjer na področju deluje Young Advisory Board, svetovalni odbor mladih, ki predlaga pobude na področju trajnostnega razvoja neposredno najvišjemu vodstvu. V lanskem letu smo namesto zgoščenih obdobij uvedli nov program Lekovci pomagamo, ki obsega raznovrstne pobude in sodelovanja preko vsega leta, od pomladi do zime. Še naprej smo osredotočeni v krepitev dostopa do zdravja in zdravega življenjskega sloga, ki ga pojmujemo celostno, vse od podpore preventivnim dejavnostim do pomoči in podpore vključevanju socialno šibkejšim in občutljivim skupinam v družbo, zlasti oseb z oviranostjo, otrok, mladostnikov, družin v stiskah, starejših in bolnikov. Lani smo Lekovci prostovoljstvu posvetili več kot 1.500 ur. Vsaki sodelavki oziroma sodelavcu pripada delovni dan, ki ga lahko nameni prostovoljstvu v okviru rednega dela. Odzivi zaposlenih kažejo, da ti programi prispevajo k spodbudnemu razpoloženju in dobrim medosebnim odnosom.
Prostovoljstvo daje širino, prilagodljivost, krepi sposobnost razumevanja in reševanja problemov, kar je po mnenju naših strokovnjakov za razvoj kadrov odlična podlaga za vključevanje novih sodelavcev v Lekove time.
Korporativno prostovoljstvo je del trajnostne strategije, ki ga izvajamo pod sloganom »Skupaj za varnejšo prihodnost«. Aktivnosti, s katerimi smo format klasičnih »teambulidingov« nadgradili z vsebinami prostovoljstva, izvajamo v sodelovanju z različnimi društvi in organizacijami. Izbiramo projekte, ki naslavljajo ključne izzive okolja in družbe: urejanja naravnega okolja, zmanjševanja posledic podnebnih sprememb in pogozdovanje, vključevanje ranljivih skupin in spodbujanje odgovornega ravnanja v skupnosti. Dodana vrednost spodbude je zaveza posameznih sodelavcev, da s prostovoljstvom nadaljujejo tudi v prostem času. Sodelavce redno spodbujamo tudi k darovanju krvi. Vsak mesec jih obveščamo o krvodajalskih akcijah, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije. Mnogi se na ta klic odzovejo, pogosto tudi brez uveljavljanja prostega dne. Za projekt korporativnega prostovoljstva smo pred leti prejeli priznanje » HRM projekt 2023«, kjer smo prostovoljstvo predstavili kot novo obliko ekipnega povezovanja.
Vsako leto izvedemo več skrbno načrtovanih prostovoljskih akcij po Sloveniji. V letu 2025 so v sedmih akcijah sodelovali 104 zaposleni, ki so skupaj opravili 765 pedagoških ur prostovoljskega dela. Prostovoljstvo je postalo del naše identitete in eden najbolj prepoznavnih elementov organizacijske kulture, ki prispeva k večji zavzetosti in zadovoljstvu posameznikov in ekip znotraj podjetja.
Sodelavce aktivno spodbujamo, da se vključujejo tudi v prostovoljske programe izven podjetja. Velik del naših akcij izvajamo v rednem delovnem času, saj prepoznavamo dolgoročen doprinos tovrstnih akcij h krepitvi želene organizacijske kulture in k udejanjanju naše družbene odgovornosti, pa tudi k utrjevanju podobe uglednega delodajalca. Pozitivni učinki tovrstnih druženj med sodelavkami in sodelavci se hkrati odražajo v večji zavzetosti in zadovoljstvu zaposlenih, kar dolgoročno vpliva na produktivnost in uspeh naše družbe. Z razumevanjem omogočamo usklajevanje prostovoljskih aktivnosti z delovnimi obveznostmi, ker prostovoljstvo razumemo kot naložbo v osebni razvoj in družbeno dobrobit.
Pri iskanju novih kadrov prostovoljske izkušnje razumemo kot pomemben signal zrelosti, osebne angažiranosti in širšega družbenega razumevanja, zato jih štejemo kot prednost, ki dopolnjuje strokovne kompetence.
Praksa v občinah
Tudi občine pomembno prispevajo k razvoju prostovoljstva z zagotavljanjem infrastrukture, financiranja in sistemske podpore. Mestne občine Celje, Koper, Maribor, Novo mesto in Velenje prostovoljske organizacije vključujejo v lokalne projekte, jim omogočajo brezplačno ali subvencionirano uporabo prostorov ter sofinancirajo njihove programe in delovanje. Poseben poudarek namenjajo promociji prostovoljstva, medgeneracijskemu sodelovanju ter vključevanju ranljivih skupin.
Prostovoljstvo ima ključno vlogo na področjih socialnega varstva, zdravja, okolja, kulture in mladinskega dela, pri čemer se njegovo delo pogosto priznava tudi kot lastni delež pri financiranju projektov. Občine aktivno sodelujejo pri nacionalnih pobudah ter razvijajo lastne strateške pristope za krepitev prostovoljstva in trajnostnega razvoja skupnosti. Največ potrebe po prostovoljstvu v mestnih občinah prepoznavajo pri blaženju socialnih in drugih stisk občanov, socialnega varstva ter pomoči ranljivejšim skupinam (starejši, invalidi idr.).
V sodelovanju s podjetji se prostovoljske aktivnosti najpogosteje izvajajo na področju varovanja okolja, lokalnih pobud in humanitarnih projektov, kar dodatno krepi družbeno odgovornost in odpornost lokalnega okolja.
Med najbolj odmevnimi projekti mestne občine Celje je Festival prostovoljstva, ki ga vsako leto pripravijo v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom in na katerem razglasijo Naj prostovoljce in Naj prostovoljno organizacijo. Od vseh razpisanih sredstev za delovanje prostovoljskih organizacij namenja 20 odstotkov sredstev. V Mestni občini Koper pa med drugim sofinancirajo delovanje Prostovoljske pisarne Koper, kjer so za njeno delovanje v letu 2024 namenili 37.000 evrov. Mestna občina Maribor je bila v preteklem letu prejemnica naziva Prostovoljstvu prijazna občina 2025. Sodelovali so tudi kot pridruženi partner pri projektu Povezani v prostovoljstvu, ki ga je financiralo Ministrstvo za javno upravo in v okviru katerega je nastal spletni iskalnik prostovoljskih organizacij ter prostovoljskega dela v Mariboru. V letu 2026 načrtujejo sprejem lokalne strategije za prostovoljstvo ter krepitev povezovanja prostovoljstva z mladinskim delom in trajnostnim razvojem skupnosti.
V občinah se s podjetji pri prostovoljnih akcijah povezujejo predvsem pri čistilnih akcijah, varovanju okolja, pa tudi na projektni ravni pri raznovrstnih lokalnih pobudah, dogodkih in humanitarnih aktivnostih.
