80 let Geološkega zavoda Slovenije
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Od skromnih začetkov v povojnem času do današnje vloge sodobnega, mednarodno uveljavljenega znanstvenoraziskovalnega središča, je Geološki zavod Slovenije (GeoZS) pomembno soustvarjal razumevanje slovenskega prostora, njegovih virov in tveganj. V intervjuju dr. Miloš Bavec, direktor GeoZS razkriva, kako geološko znanje danes podpira zeleni prehod, trajnostni razvoj in varnost prebivalcev ter zakaj je prav poznavanje podpovršja ključno za prihodnost družbe.
Geološki zavod Slovenije letos praznuje 80 let. Kateri so tisti ključni mejniki, ki so ga preoblikovali v sodobno multidisciplinarno raziskovalno institucijo, ki jo vodite danes?
Najprej se moramo vrniti na sam začetek, v maj 1946, ko je nastajajoča država spoznala, da bo njen nadaljnji razvoj v veliki meri odvisen od poznavanja naravnih virov in upravljanjem njihove rabe.
Zato je takrat med prvimi raziskovalnimi inštituti oziroma ustanovami, ki bodo to še postale, v okviru takratnega Ministrstva za industrijo in rudarstvo ustanovila Geološki zavod za Slovenijo. Z izjemo redkih, kot sta na primer Inštitut za narodnostna vprašanja in Kmetijski inštitut, je bil Geološki zavod za Slovenijo v takrat novi državi eden prvih (bodočih) raziskovalnih inštitutov s sedežem v Sloveniji. K temu je pomembno pripomoglo tudi dejstvo, da je bil študij geologije na ljubljanski univerzi vzpostavljen že leta 1919 in so strokovnjaki s tega področja na slovenskem že delovali.
Sledil je razcvet dejavnosti, zlasti v 70. in 80. letih, ko je zavod, ki se je leta 1954 preimenoval v Geološki zavod Ljubljana in imel skoraj 3.000 zaposlenih, zagotavljal rešitve za skoraj vse slovenske potrebe na področjih geologije, geotehnike in rudarstva. V tem obdobju je zavod svojo dejavnost začel širiti tudi po svetu, od Makedonije do Južne Amerike in Afrike. Sledila so 90-ta leta, ko so do takrat skupni delujoči trgi razpadli in posledično se je Geološki zavod Ljubljana bistveno zmanjšal in razdelil. Del zavoda, imenovan Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, je prevzel naloge nacionalnega geološkega zavoda in ob naslednji reorganizaciji leta 1998 postal javni raziskovalni zavod z današnjim imenom Geološki zavod Slovenije (GeoZS). Ta preobrazba je bila ključna, saj je od takrat dalje GeoZS na temeljih znanstvenega raziskovanja vztrajno širil svojo kakovost, znanje in obseg dejavnosti. Pomembno in zelo pozitivno je na nas vplivalo tudi vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Priložnost približevanja evropskemu, predvsem znanstvenemu prostoru, smo zgrabili z odprtimi rokami in se v novem tisočletju razvili v sodoben, evropsko naravnan znanstveni inštitut, ki ob vrhunskem znanstvenoraziskovalnem delu opravlja tudi naloge in funkcijo nacionalnega geološkega zavoda. Danes smo primerljivi z najboljšimi, najsodobnejšimi in najnaprednejšimi tovrstnimi organizacijami v Evropi in na svetu.
Kako geološko znanje konkretno prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in zelenega prehoda v Sloveniji?
Evropski in tudi slovenski cilji trajnostnega razvoja in zelenega prehoda so pisani na kožo raziskovalnim usmeritvam GeoZS. Podnebna nevtralnost, učinkovita raba virov in povečanje deleža obnovljivih virov, trajnostna oskrba in krožno gospodarstvo, čisto in varno okolje, če naštejem le nekaj najpomembnejši ciljev, so v njihovih osnovah odvisni od poznavanja podpovršja. Trajnostno upravljanje prostora v svetu že lep čas upošteva trodimenzionalni in ne le dvodimenzionalni prostor, torej tudi Zemljino podpovršje. Tam pa počasi nastaja gneča. Pod Zemljinim površjem je namreč velika večina virov, energija, možnosti za razvoj infrastrukture. Zato je treba interese načrtno usklajevati z zmožnostmi in možnostmi. Iz podpovršja pa je na voljo izjemno malo informacij. Z izjemo nekaj vrtin in redkih dovolj zanesljivih geofizikalnih podatkov moramo vse lastnosti in značilnosti podpovršja prepoznati z dobrimi in sodobnimi interpretacijami, ki pa lahko temeljijo le na vrhunskem znanstvenem delu. Žal je bilo geološko raziskovanje v Sloveniji nekaj časa na stranskem tiru, naša družba pa je šele v zadnjih letih zares prepoznala, kako pomembna je uporaba domačega znanja tudi v nacionalnem prostoru. Zato so naši raziskovalni rezultati resnično iskani; kot znanstveni dosežki in kot temelj, na katerem sloni naša svetovalna dejavnost. Svetujemo državi, podjetjem in posameznikom.
GeoZS je zadolžen za pripravo Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine. Kakšni so potenciali Slovenije in Evrope?
Uredba o kritičnih mineralnih surovinah, kot ji rečemo na kratko, zahteva med drugim od članic Evropske unije bistveno povečano samooskrbo z mineralnimi surovinami, predvsem kritičnimi, kar pa terja izrazito boljše poznavanje naravnih danosti, kot ga imamo danes. Znanja o teh naravnih danostih je namreč v Evropi žalostno malo. Z zelo redkimi izjemami smo namreč že pred desetletji opustili sistematično raziskovanje podpovršja glede mineralnih surovin, tako da je znanje o potencialnih virih kritičnih mineralnih surovin utemeljeno na znanju iz druge, kvečjemu tretje tretjine prejšnjega stoletja. Govorimo o času, ko besedna zveza kritične mineralne surovine v današnjem kontekstu še ni obstajala in ko so raziskave temeljile na danes že zastarelih raziskovalnih metodah ter se osredotočale predvsem na minerale in vire, od katerih danes le redki sodijo med kritične. Poleg tega ima klasično raziskovanje mineralnih surovin vnaprej vgrajen koncept trenutne ekonomske upravičenosti in to je paradigma, ki je raziskave omejevala. Danes zaradi nepredvidljivega sveta vemo, da moramo najprej prepoznati potencial, o ekonomski upravičenosti pa bomo lahko sodili kasneje. Na podlagi znanja in ne špekulacij. Ob odkrivanju novih potencialnih virov se razvijajo tudi nove, trajnostne tehnologije njihovega izkoriščanja, katerim se raziskovalno tudi posvečamo.
Brez vsakega pretiravanja je mogoče zatrditi, da so potenciali Evrope in Slovenije veliki, vsekakor neprimerljivo večji, kot jih poznamo danes. Le poznamo jih še ne dovolj. To znanje bodo prinesli nacionalni raziskovalni programi. Velika priložnost nacionalnih raziskovalnih programov so tudi multiplikativni učinki, ki jih prinaša boljše poznavanje podpovršja. Bolje bomo lahko načrtovali varovanje podzemnih vodnih virov, načrtovali rabo geoenergetskih virov in ne nazadnje bolje razumeli tudi nekatere geološko pogojene nevarnosti.
GeoZS močno zagovarja tudi koncept krožnega gospodarstva. Kako velik potencial vidite v t. i. urbanem rudarjenju oziroma pridobivanju surovin iz industrijskih in rudarskih odpadkov, ki jih v Sloveniji že imamo?
Industrijski in tudi rudarski odpadki so zelo zanimiv vir surovin in velika napaka bi bila, če ga ne bomo v celoti izkoristili. Četudi morda v Sloveniji nimamo izjemno veliko tovrstnih količin, je potrebno v zakup vzeti razvoj tehnologij in inovacij, ki ga prinaša obdelava in predelava sekundarnih surovin. Tu so potenciali izjemni in Slovenija jih je že začela izkoriščati. Poleg tega je predelava sekundarnih surovin neredko povezana z zmanjševanjem nastajajočih in tudi remediacijo starih okoljskih bremen. Torej gre za vzajemno korist.
Poleg surovin je GeoZS izjemno aktiven na področju energetskega prehoda, predvsem pri plitvi in globoki geotermalni energiji. Lahko pričakujemo, da bo geotermalna energija postala pomemben steber slovenskega energetskega mozaika?
Da. Končno so se na tem področju začeli dogajati pozitivni premiki. Slabo poznavanje podpovršja v Sloveniji je predstavljalo tudi v tem primeru veliko omejitev. Zato smo bili pri rabi geotermalne energije omejeni predvsem na tradicionalne, pogosto po naključju odkrite geotermalne vire ali na plitve nizkoenergijske vire, ki so bili uporabni kvečjemu za razvoj balneologije in manjših sistemov daljinskega ogrevanja. Država pripravlja program raziskav, ki bo to stanje izboljšalo, poleg tega pa se že pojavljajo tudi zasebni investitorji, ki jih zanima vlaganje v izkoriščanje geotermalne energije. Velik problem v Sloveniji je nedostopnost že tako redkih arhivskih podatkov o podpovršju. To zelo omejuje razvoj in treba bo vzpostaviti zakonodajni okvir, ki bo od lastnikov ali skrbnikov podatkov zahteval, da bodo ti podatki dostopni tako državi kot vsem potencialnim uporabnikom geotermalne energije.
Podnebne spremembe prinašajo vse pogostejše ekstremne vremenske pojave, kar povečuje nevarnost zemeljskih plazov. Kako vaši sistemi za zgodnje opozarjanje in inženirsko-geološke raziskave pomagajo povečevati odpornost slovenske infrastrukture in varnost prebivalcev?
Ujma avgusta 2023 je pokazala, da v primeru akutnih in katastrofalnih situacij izstopata dve vrednoti, ki ju združujemo na GeoZS: temeljno znanje in vključenost v javne sisteme. Naši raziskovalci so bili nenačrtovano usposobljeni in pripravljeni za pomoč takrat, ko je bila ta najbolj potrebna. V eni noči smo organizirali ekipe, ki pravzaprav niti niso bile usmerjeno usposabljane ali pooblaščene za tovrstno interventno delo, bile pa so dovolj medsebojno povezane in opremljene s temeljnimi geološkimi znanji, da so lahko neposredno na terenu dajale takojšnje odgovore prebivalcem in Civilni zaščiti. Razvoj temeljnega znanja je temelj vsake sodobne in napredne družbe.
Enako velja tudi za preventivo. Znanje je treba razvijati z raziskavami, ga negovati in prav vse razpoložljivo znanje vključiti v dvig odpornosti. To se v veliki meri že uresničuje, pri čemer smo tudi mi aktivno vključeni. Trenutno smo aktivni na dveh velikih nalogah, ki spreminjata krajino odpornosti v Sloveniji. Prva je izdelava kart verjetnosti za nastanek zemeljskih plazov in sorodnih pojavov v merilu, ki bo primerno za prostorsko načrtovanje in delno tudi pri umeščanju določenih načrtov v prostor. Končno prihajamo do izdelka, ki bo omogočal informirano odločanje prostorskih načrtovalcev o posegih v prostor glede verjetnosti nastanka zemeljskih plazov. Izdelek je za nekaj več kot polovico Slovenije že na voljo na Atlasu voda, preostanek bo končan približno v treh letih.
Poleg tega smo skozi vrsto domačih in mednarodnih raziskovalnih in razvojnih projektov skupaj z Upravo za zaščito in reševanje in Agencijo za okolje, razvili sistem MASPREM, s katerim na podlagi geoloških informacij in vremenske napovedi dnevno preračunavamo nevarnost za nastanek zemeljskih plazov. Na podlage tega izračuna po potrebi izdajamo opozorilo za posamezne dele Slovenije. Opozorilo objavimo na naših digitalnih kanalih, redno pa ga objavljajo tudi klasični mediji.
Digitalna transformacija ni zaobšla niti geologije. Kaj pomeni digitalni dvojček podpovršja za načrtovalce prostora in investitorje?
Digitalni dvojček kot popolni digitalni model stanja in procesov v podpovršju je sveti gral geoznanosti in upravljanja prostora. Predstavlja osnovo za enostavno načrtovanje, znižanje stroškov, krajši čas in višjo kakovost izvedbe brez presenečenj, izogibanje konfliktom in napakam. Tako enostavno je to. Vložek v poznavanje podpovršja in dandanes tudi v digitalizacijo ima velikansko dodano vrednost. Ocene multiplikativnega učinka vloženega denarja v geološke raziskave se glede na potencialno rabo sicer precej razlikujejo. Segajo od najbolj zadržanega tridesetkratnika, do več tisoč kratnika, kadar gre za raziskave za rabo donosnih naravnih virov ali načrtovanje najzahtevnejših infrastrukturnih podvigov. Znanje, podatki, informacije in njihova dostopnost so ključne za blaginjo prihodnosti. Pomen poznavanja procesov in pojavov na Zemljinem površju je že precej jasen tudi širši javnosti, sama vrednost poznavanja površja pa je še nekoliko bolj abstraktna, zato ga moramo trajno predstavljati in promovirati. Z dobrimi rešitvami, ne le teoretično.
Raziskovalne metode so se v 80 letih drastično spremenile. Katere so tiste tehnologije in raziskovalne metode, ki jih vaši strokovnjaki danes uporabljajo na terenu in v laboratorijih?
Razvoj je izjemen in bliskovit. Iz leta v leto nekoč znanstvena fantastika v raziskavah postaja realnost. V zadnjih desetletjih je nesluten razvoj na področjih kemije, fizike, biologije in informatike preplavil tudi geoznanosti. Po tem, ko smo v geoznanostih razne naravoslovne metode predvsem privzemali, prirejali in jih uporabljali, smo jih začeli tudi samostojno razvijati. Da ne bi prišlo do nesporazuma: tudi pred tem geologi niso zgolj povzemali. Pomemben del temeljnega naravoslovnega in tehničnega znanja namreč izvira prav iz geoznanosti.
Geološki zavod je močno vpet v mednarodno mrežo EuroGeoSurveys. Kako pomembno je čezmejno sodelovanje pri raziskovanju vodnih virov, ki ne poznajo državnih meja, a so ključni za našo dolgoročno oskrbo s pitno vodo?
Ne samo vodni viri. Zemljino podpovršje ne pozna političnih meja in ga je treba obravnavati celostno. Zato se je združenje evropskih geoloških zavodov EuroGeoSurveys – to združuje 37 organizacij, ki v svojih državah opravljajo dejavnost nacionalnih geoloških zavodov, odločilo za vzpostavitev Evropske geološke službe. Ta naj bi bila vzpostavljena do leta 2028 in bo delovala kot mreža znanja, podatkov, raziskav in inovacij, s katerimi se bo celotna Evropa lažje odzivala na izzive sodobnega časa, kot so trajnostno upravljanje s prostorom, varovanje okolja, trajnostna samooskrba z viri, odpornost na naravne in družbene spremembe in ostalo. Znanja je po posameznih državah veliko, izjemno težko pa ga je spraviti na skupni imenovalec, na podlagi katerega bi lahko na primer Evropska komisija sprejemala kakovostne informirane odločitve.
Tema vodnih virov pa je morda nekoliko manj panevropska in bolj bilateralna ter vsekakor zelo aktualna. GeoZS na njej aktivno deluje. S sosednimi državami si delimo več vodnih virov – tako pitne vode kot geotermalne sisteme, ki jih skupaj raziskujemo. Na tem področju smo izvedli že vrsto čezmejnih projektov z odličnimi rezultati; tako raziskovalnimi kot takimi, ki so v pomoč odločanju upravljavcem in načrtovalcem.
Kakšna je vaša vizija za GeoZS? Kateri bo največji izziv na vašem področju, ki ga bo morala Slovenija rešiti v naslednjem desetletju?
Na podlagi temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter strokovnega dela bomo še naprej zagotavljali podporo nacionalnim in evropskim odločevalcem pri vseh dejavnostih trajnostnega in sonaravnega upravljanja in načrtovanja rabe prostora na Zemljinem površju in pod njim. Vključno z rabo naravnih virov, oceno ranljivosti in tveganj, ter zagotavljanja zdravega in varnega življenjskega okolja. Svoje raziskave povezujemo v petih ključnih strateških usmeritvah: okoljske spremembe in kakovost bivanja, geološko pogojene nevarnosti, energetski prehod in uporaba brezogljičnih virov, trajnostna raba mineralnih in energetskih virov ter digitalna transformacija s ciljem digitalnega dvojčka.
Eden od konkretnih in ključnih izzivov, na katerega bomo morali v Sloveniji za kakovostnejše soočanje z velikimi priložnostmi, ki jih prinašajo evropske in slovenske strateške usmeritve odgovoriti, je ureditev sistematičnega zbiranja in čim bolj javno dostopnih podatkov o našem podpovršju. Dobre odločitve se lahko sprejemajo samo na podlagi informacij in znanja. Na drugi strani sta samo dogma in tema.
Ljubljana bo gostila mednarodno konferenco o geokemiji okolja in zdravju
Med 13. in 17. julijem 2026 bo v Ljubljani potekala 41. mednarodna znanstvena konferenca o geokemiji okolja in zdravju – SEGH2026, ki bo združila strokovnjake z vsega sveta.
Konferenca bo obravnavala aktualne globalne izzive na presečišču okolja in zdravja, med drugim onesnaževala v geosferi, vpliv ekstremnih vremenskih pojavov na zdravje ljudi, pomen bivanjskega okolja ter razvoj novih tehnologij na področju geokemije, biogeokemije, geomedicine in toksikologije. Posebna pozornost bo namenjena tudi forenzični geologiji in uporabi geokemičnih pristopov pri preiskovanju okoljskih zločinov.
Dogodek organizirajo Geološki zavod Slovenije, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Slovensko geološko društvo ter mednarodno združenje Society for Environmental Geochemistry and Health.
