Vir krožnega gospodarstva
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Odpadna električna in elektronska oprema (EEO) je eden najhitreje rastočih tokov odpadkov. Zmanjševanje življenjskih ciklov opreme, digitalna preobrazba in stalne nadgradnje sistemov pomenijo, da podjetja pogosteje menjajo opremo, ki je tehnično gledano še delujoča.
Ko podjetje še delujočo opremo opredeli kot odpadek in jo brez razmisleka odda v tokove recikliranja ali uničenja, izgubimo notranjo vrednost opreme, ki bi jo lahko ponovno uporabili znotraj organizacije ali jo prodali oziroma ponudili zaposlenim, zunanje učinke, ki bi jih lahko dosegli z donacijami in podporo socialnim ter izobraževalnim programom, ter potencialno pomemben del zgodbe v ESG poročanju, kjer preprečevanje nastanka odpadkov in podaljševanje življenjske dobe opreme postajata ključni kazalniki prehoda v krožno gospodarstvo.
Evropska in slovenska zakonodaja na področju odpadkov ter odpadne EEO uvajata jasno hierarhijo ravnanja z odpadki. Na vrhu je preprečevanje nastajanja odpadkov, sledita priprava za ponovno uporabo in recikliranje, na dnu piramide pa sta druga predelava in odstranjevanje. Pri EEO opremi to pomeni, da je z vidika skladnosti in trajnosti najbolj zaželeno, da še delujoča oprema sploh ne vstopi v tok odpadkov, temveč se ji podaljša življenjska doba.
V praksi pa veliko še delujoče opreme vseeno postane odpadek takoj ob nakupu novega aparata. Po veljavni ureditvi lahko končni uporabniki, med njimi tudi podjetja, ob nakupu nove opreme staro brezplačno oddajo trgovcem. Ti so dolžni zagotoviti prevzem in nadaljnje ravnanje z odpadno EEO v okviru organiziranih shem. Sistem končnim uporabnikom močno olajša oddajo opreme, vendar jo hkrati v trenutku oddaje formalno uvrsti v kategorijo odpadkov.
Za podjetja je zato ključno, da poleg upoštevanja zakonskih obveznosti sprejmejo tudi notranje odločitve in politike, ki spodbujajo podaljševanje življenjske dobe še delujoče opreme pred njenim vstopom v sistem odpadne EEO. To pomeni, da ob zamenjavi opreme ne razmišljamo zgolj o tem, ali je oprema skladno oddana pooblaščenemu zbiralcu, pač pa najprej presodimo, ali je mogoče napravo ponovno uporabiti v podjetju ali jo usmeriti v programe ponovne uporabe.
Praksa trgovcev: primer Big Bang
»V skladu z veljavno zakonodajo v podjetju Big Bang prevzemamo vso električno in elektronsko opremo. Za ljubljansko regijo imamo začasno zbiralnico na ekološkem otoku BTC-ja, v mariborski regiji to opremo začasno hranimo v Europarku, v Celju imamo vzpostavljen poseben prostor, v preostalih regijah pa opremo sproti oddajamo v pogodbene zbiralnice. V vseh naših poslovalnicah imamo zabojnike za ločeno zbiranje baterij, sijalk in malih električnih aparatov, na željo kupcev pa ob dostavi novih aparatov seveda odpeljemo odslužene aparate. Stanja opreme v Big Bang ne preverjamo in je ne razvrščamo. Že vrsto let namreč sodelujemo s pogodbenim partnerjem, ki opremo prevzame in poskrbi za njeno uničenje oziroma ustrezno reciklažo.«
Samo v letu 2024 so v Big Bang-u zbrali in v pogodbene zbiralnice oddali kar 163.300 kilogramov odpadne električne in elektronske opreme. Glede na strukturo je skoraj 60 odstotkov odpadlo na velike gospodinjske aparate, preostanek pa so predstavljali hladilniki, zamrzovalniki in v manjši meri televizorji.
Oddana oprema se ne razvršča glede na delovanje ali možnost ponovne uporabe, temveč jo pogodbeni partnerji usmerjajo v procese uničenja oziroma recikliranja. Za podjetja to pomeni, da je pred oddajo opreme trgovcu smiselno opraviti interno presojo, ali je naprava še delujoča in primerna za ponovno uporabo.
Trajnostni vidik
Okoljski vidik govori sam zase: proizvodnja novega računalnika, zaslona ali gospodinjskega aparata zahteva kovine, redke zemeljske elemente, plastiko, energijo in vodo. Vsako leto podaljšane uporabe opreme pomeni izogibanje emisijam in porabi virov, ki bi bili sicer potrebni za proizvodnjo nove naprave.
Še delujoča EEO je lahko izjemno dragocena za organizacije in posameznike, ki si nove opreme težje privoščijo. Donacije šolam, nevladnim organizacijam, socialnim programom ali knjižnicam stvari omogočajo širjenje digitalne vključenosti in zmanjševanje digitalnega razkoraka.
Podjetje, ki ima vzpostavljene jasne interne pravilnike za ravnanje z EEO opremo, od postopkov nakupa do konca življenjske dobe, zmanjšuje pravna in operativna tveganja. Politike, ki urejajo pregled stanja opreme, odločanje o ponovni uporabi, postopke varnega brisanja podatkov, prodajo, donacije in šele nato predajo v sistem odpadne EEO, so hkrati osnova za verodostojno ESG poročanje.
ZEOS: Primer sistemskega pristopa
Pomemben del slike predstavlja tudi projektni in sistemski okvir na ravni države in širšega okolja. Podjetje ZEOS je v okviru večletnih projektov Life razvilo in preizkusilo vrsto ukrepov, ki spodbujajo pravilno ravnanje z aparati, ko jih ne potrebujemo več, vključno z ločenim zbiranjem še delujočih aparatov. Projekt Life Spodbujamo e-krožno je ZEOS-u omogočil izvedbo pilotnih aktivnosti prav na področju ponovne uporabe še delujočih aparatov.
V času trajanja projekta Life Spodbujamo e-krožno so izvedli številne ozaveščevalne zbiralne akcije na področju zbiranja še delujočih aparatov. V tem okviru so na zbirnih centrih pri izvajalcih javnih služb ravnanja z odpadki postavili kotičke za ponovno uporabo. Zbrane aparate so predajali centrom ponovne uporabe in drugim izvajalcem, ki so aparate pregledali in jih ločili v proces recikliranja ali ponovne uporabe.
Kotički za ponovno uporabo so ostali v uporabi tudi po koncu projekta. Potrošniki lahko svoj še delujoči aparat oddajo v ponovno uporabo, če izpolnjuje ključna kriterija. Prvi so funkcionalni kriteriji, po katerih mora aparat v celoti delovati brezhibno in vsebovati vse komponente. Drugi so vizualni in mehanski kriteriji, ki zahtevajo, da je aparat brez večjih poškodb in higiensko ustrezen. V nadaljevanju procesa se ob pregledu upoštevajo še tržni kriterij, po katerem aparat lahko gre v ponovno uporabo, če je zanj povpraševanje, in okoljski kriterij.
Pri ponovni uporabi je ZEOS sodeloval s številnimi organizacijami, kot so centri ponovne uporabe, izvajalci javnih služb ravnanja z odpadki ter drugi izvajalci. V sklopu zbiralno-ozaveščevalnih akcij so sodelovale tudi šole. Povezali so se s Knjižnico reči, kjer so izvedli izmenjave še delujočih aparatov in sodelovali pri vzpostavitvi izposojevalnic aparatov po državi, s čimer so spodbujali souporabo.
Med primeri dobrih praks, ki so jih prepoznali v družbi ZEOS med projektom, so Fundacija Vincenca Drakslerja, so. P., CPU d. o. o., so. P., trgovina DEPO iz Vrhnike, Knjižnica REČI iz Ljubljane ter pobuda »Računalniki za socialno ogrožene« Društva Duh časa. Vse te organizacije so sooblikovale praktične modele, v katerih med drugim še delujoči aparati iz gospodinjstev in drugih virov dobijo novo življenje.
Rezultati projekta kažejo, da imajo gospodinjstva glede na raziskave ZEOS-a zelo velik vpliv na uspešnost ponovne uporabe. Ozaveščenost in spremembe vedenja potrošnikov so se v zadnjih petih letih sicer izboljšale, aktivnosti projekta pa so prispevale k višji prepoznavnosti uporabe še delujočih aparatov. V času trajanja projekta so se povečali deleži tistih, ki kupijo rabljenega namesto novega ali pa si aparat izposodijo. Hkrati pa se je pokazalo, da gospodinjstva svoje aparate doma pogosto hranijo predolgo, četudi jih več ne uporabljajo. Ko jih končno oddajo, so ti aparati večinoma že prestari, nepopolni, poškodovani ali zelo umazani. Čeprav se navade potrošnikov izboljšujejo, se spremembe odvijajo počasneje, kot bi si želeli, da bi bistveno povečale delež kakovostnih aparatov, ki pridejo v sistem za ponovno uporabo.
Organizacije, s katerimi je ZEOS sodeloval v projektu na področju ponovne uporabe, projektno infrastrukturo in sodelovanje ocenjujejo zelo pozitivno. Kljub temu zaradi stanja aparatov, predvsem njihove zastarelosti, ki jih prejmejo iz gospodinjstev, ne morejo obnoviti večjega števila naprav. V zaključkih projekta je jasno izpostavljeno, da brez sistemskih sprememb, tudi na ravni zakonodaje, proces ponovne uporabe ne more postati ekonomsko vzdržen.
Projekt ZEOS zato ni le primer dobre prakse na ravni zbiranja in ponovne uporabe, temveč tudi pomembno opozorilo: če aparati, ki bi bili sicer primerni za ponovno uporabo, v sistem vstopajo prepozno ali v preveč slabem stanju, je izplen ponovne uporabe omejen. Ta ugotovitev je še kako relevantna tudi za podjetja, ki razpolagajo z veliko količino kakovostne EEO opreme in lahko z bolj proaktivnim pristopom bistveno povečajo delež naprav, ki dobijo drugo življenje.
Praksa v izbranih podjetjih
Pri podjetju Fraport Slovenija vsak odslužen ali dotrajan kos opreme najprej sistematično pregledajo. Če je oprema še vedno delujoča, ji poskušajo podaljšati življenjsko dobo s ponudbo notranjega odkupa zaposlenim za nadaljnjo domačo uporabo. Pred prodajo IT oddelek poskrbi za varno in popolno odstranitev vseh službenih podatkov z naprav, kar omogoča njihovo brezskrbno in varno uporabo. V primeru, ko oprema ni več uporabna oziroma ne deluje, jo predajo pooblaščenemu podjetju, ki zagotovi ustrezno in okolju prijazno ravnanje z elektronskimi odpadki. V njihovem primeru to nalogo prevzamejo podjetja v shemi ZEOS, ki poskrbijo, da se z opremo ravna v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi praksami na področju ravnanja z odpadki.
V Krki poudarjajo, da skrbijo za čim bolj dolgotrajno uporabo osebnih računalnikov, tiskalnikov in druge EEO opreme. Po izločitvi računalnikov s pripadajočo opremo iz uporabe z njimi ravnajo v skladu z zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
OTP banka računalniško opremo uporablja, dokler ustrezno služi svojemu namenu. Ko ni več primerna za uporabo, jo odpeljejo pooblaščenemu koncesionarju za razgradnjo elektronske odpadne opreme.
V podjetju Talum so razvili večnivojski sistem ravnanja z računalniško opremo. Rabljeni računalniki, ki so še delujoči, gredo v ponovno uporabo znotraj podjetja. Če pride do okvare posameznega dela v računalniku, ta del zamenjajo, če je to smotrno. Pri dotrajanih računalnikih preverijo, ali je smiselno ohraniti in shraniti katero koristno računalniško komponento za ponovno uporabo. Vsem dotrajanim računalnikom odstranijo diske zaradi varovanja podatkov in jih predajo pooblaščenemu prevzemniku ravnanja z izrabljeno električno in elektronsko opremo. Večina tiskalnikov v podjetju je najetih pri zunanjem ponudniku izposoje tiskalnikov, za vzdrževanje in odstranjevanje teh tiskalnikov pa je odgovoren ponudnik.
Podjetje GEN-I ravna z IKT opremo, razen tiskalnikov in multifunkcijskih naprav, ki so v najemu, v skladu z načeli ponovne uporabe in odgovornega ravnanja z e-odpadki. Delujočo opremo, kot so zasloni, prenosni in stacionarni računalniki, po zamenjavi skladno z internim pravilnikom ponudijo v odkup, s čimer ji podaljšajo življenjsko dobo. Opreme, ki ni več uporabna, predajo pooblaščenemu podjetju, ki poskrbi za pravilen prevzem, odvoz in reciklažo v skladu z veljavno zakonodajo. Takšen pristop jim omogoča, da hkrati spodbujajo krožno rabo delujoče opreme in zagotovijo strokovno obdelavo tiste, ki je ni več mogoče uporabiti.
