Evropska komisija je odobrila sheme državne pomoči za začasno znižanje cen električne energije za energetsko intenzivna podjetja v Sloveniji, Nemčiji in Bolgariji. Ukrep je del širših prizadevanj za pospešitev prehoda v nizkoogljično gospodarstvo v okviru evropskega dogovora o čisti industriji.
Skupna vrednost odobrenih shem znaša več milijard evrov: Nemčija bo namenila 3,8 milijarde evrov, Bolgarija 334 milijonov evrov, Slovenija pa 90 milijonov evrov. Namen ukrepov je podjetjem v energetsko intenzivnih panogah delno nadomestiti visoke stroške električne energije v prihodnjih treh letih in s tem ohraniti njihovo konkurenčnost.
Pomoč bo namenjena sektorjem z visokim tveganjem selitve proizvodnje iz EU v države z manj strogimi okoljskimi standardi. Takšna tveganja so povezana predvsem z visoko porabo električne energije in izpostavljenostjo mednarodni konkurenci.
Sheme vključujejo več ključnih pogojev. Znižana cena električne energije mora znašati najmanj 50 evrov na megavatno uro, ukrepi pa bodo veljali največ tri leta. Hkrati bodo podjetja morala vsaj polovico prejete pomoči vložiti v projekte za razogljičenje, kot so izboljšanje energetske učinkovitosti ali prehod na čistejše vire energije.
Izvajanje ukrepov se med državami razlikuje. V Bolgariji bo pomoč izplačana prek dobaviteljev elektrike z neposrednim znižanjem računov, v Nemčiji bodo podjetja sredstva prejemala naknadno glede na dejansko porabo, v Sloveniji pa bo pomoč izplačana dvakrat letno na podlagi ocenjene porabe.
Komisija ocenjuje, da so ukrepi potrebni, sorazmerni in skladni s pravili EU o državni pomoči, saj podpirajo razvoj ključnih industrijskih dejavnosti in hkrati spodbujajo naložbe v razogljičenje.
Sheme temeljijo na okviru za državno pomoč, sprejetem junija 2025, ki državam članicam omogoča podporo projektom na področju obnovljivih virov energije, razogljičenja industrije in razvoja čistih tehnologij. Cilj teh ukrepov je preprečiti selitev industrije iz Evrope ter zagotoviti stabilen prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo.
Ob tem EU pripravlja tudi dodatne krizne ukrepe za obvladovanje visokih cen energije, ki so posledica geopolitičnih napetosti, kar kaže na vse večji pomen energetske politike za konkurenčnost evropskega gospodarstva.
