V podjetju Wolt Slovenija poudarjajo, da si želijo čimprejšnjega in transparentnega začetka javne razprave o prenosu evropske direktive o platformnem delu v slovenski pravni red. Direktiva, ki jo je EU sprejela leta 2024, mora biti v nacionalno zakonodajo prenesena do 2. decembra letos.
Ključna novost direktive je uvedba domneve obstoja delovnega razmerja za platformne delavce, če ti delajo pod nadzorom in po navodilih platforme. Kljub temu bodo konkretni kriteriji določeni na ravni posamezne države članice.
V Wolt Slovenija opozarjajo, da je pri prenosu ključno določiti jasne in nedvoumne kriterije, da ne bi prihajalo do avtomatičnega razvrščanja delavcev v delovna razmerja brez presoje dejanskih pogojev dela.
Kot poudarjajo v podjetju, je treba upoštevati stopnjo nadzora, svobodo sprejemanja naročil, izbiro delovnega časa ter možnost dela za druge platforme.
Vodja javnih politik za Adriatic regijo pri Woltu Jan Škoberne je dejal, da bi moral proces vključevati vse deležnike – sindikate, platforme in delodajalske organizacije – ter potekati javno in vključujoče.
Različni pogledi na prihodnost dela
Direktiva odpira tudi vprašanje prihodnjega statusa platformnih delavcev. Sindikat Sindikat Mladi plus že več let opozarja na problem prekarnega dela in zagovarja večjo delovno in socialno zaščito ter možnost rednih zaposlitev.
Na drugi strani v Wolt Slovenija poudarjajo, da večina dostavljavcev želi ohraniti fleksibilnost. Interna raziskava podjetja kaže, da naj bi 71 odstotkov anketiranih dostavljavcev bolj cenilo svobodo samostojnega dela kot pa varnost redne zaposlitve. Večina jih po njihovih podatkih dela manj kot 10 ur na teden.
Različni modeli dela v prihodnosti
V podjetju zato zagovarjajo večmodelni pristop, ki bi omogočal izbiro med fleksibilnim sodelovanjem, posredniškimi modeli ali klasično zaposlitvijo. Po njihovem mnenju različni modeli prinašajo različna razmerja med plačilom, fleksibilnostjo in varnostjo.
Direktiva med drugim uvaja tudi zaščito pred odločitvami, ki bi jih v celoti sprejemali algoritmi, kar naj bi dodatno okrepilo pravice platformnih delavcev.
Sindikat Mladi plus opozarja tudi na naraščajoče stroške goriva in zahteva uvedbo jasnega gorivnega dodatka za dostavljavce.
V Wolt Slovenija odgovarjajo, da plačila že zdaj prilagajajo razmeram na trgu in da se dodatki v praksi že izvajajo, čeprav niso vedno formalno poimenovani kot gorivni dodatek.
Pričakovanje dialoga pred rokom
Ker se rok za prenos direktive hitro približuje, v Wolt Slovenija poudarjajo, da bo uspešna implementacija mogoča le z dialogom med vsemi deležniki. Cilj je po njihovem mnenju najti ravnotežje med zaščito delavcev, ohranjanjem fleksibilnosti in dostopnimi cenami storitev za potrošnike.
