Vodstva Mednarodne agencije za energijo (International Energy Agency, IEA), Mednarodnega denarnega sklada (International Monetary Fund, IMF) in Svetovna banka so po skupnem srečanju opozorila na resne in neenakomerne posledice vojne na Bližnjem vzhodu za svetovno gospodarstvo in energetske trge.
Po njihovih ocenah ima konflikt globalne posledice, pri čemer so najbolj prizadete države uvoznice energije, zlasti države z nižjimi dohodki. Rast cen nafte, plina in gnojil že povzroča skrbi glede prehranske varnosti, izgube delovnih mest in širših gospodarskih učinkov. Na drugi strani se nekatere izvoznice energentov v regiji soočajo z velikim izpadom prihodkov.
Motnje v dobavah in negotovost
Razmere ostajajo negotove tudi zaradi motenega pomorskega prometa skozi Hormuško ožino, ki še ni dosegel običajnih ravni. Tudi ob normalizaciji bo trajalo, da se svetovne dobavne verige ključnih surovin vrnejo na predkrizno stanje, cene goriv in gnojil pa bi lahko ostale povišane daljše obdobje.
Motnje v dobavi že povzročajo pomanjkanje ključnih surovin, kar vpliva na energetiko, kmetijstvo in druge industrije. Konflikt ima tudi širše družbene posledice, vključno z razseljevanjem prebivalstva, izgubo delovnih mest ter upadom turizma.
Usklajen odziv mednarodnih institucij
Organizacije so poudarile, da tesno sodelujejo pri spremljanju razmer in pripravi ukrepov. Državam zagotavljajo strokovno podporo pri oblikovanju politik, po potrebi tudi finančno pomoč.
Skupni cilj je ublažiti posledice krize ter postaviti temelje za stabilno in odporno okrevanje, ki bo omogočilo gospodarsko rast, nova delovna mesta in večjo energetsko varnost.
Voditelji so napovedali, da bodo še naprej pozorno spremljali razvoj dogodkov ter usklajevali mednarodni odziv na enega največjih trenutnih izzivov za svetovno gospodarstvo.
