Zaupanje izvršnih direktorjev v globalne prihodkovne obete je po najnovejši raziskavi PwC Global CEO Survey 2026 padlo na najnižjo raven v zadnjih petih letih. Le približno 30 % CEO-jev je optimističnih glede rasti prihodkov v naslednjih 12 mesecih, kar kaže na vse večjo negotovost v globalnem poslovnem okolju, kjer se prepletajo tehnološki preobrati, geopolitična nestabilnost in naraščajoča operativna tveganja.
V ospredju te negotovosti je umetna inteligenca, ki je postala ključna ločnica med podjetji, ki uspešno rastejo, in tistimi, ki zaostajajo. Čeprav skoraj vsa podjetja v AI vlagajo ali jo vsaj testirajo, so finančni učinki še vedno omejeni. Le približno 12 % CEO-jev poroča, da jim je umetna inteligenca hkrati prinesla tako prihranke kot rast prihodkov, tretjina zaznava delne učinke, več kot polovica pa še ne vidi pomembnih finančnih rezultatov. Raziskava tako razkriva vse večji razkorak med podjetji, ki AI uporabljajo eksperimentalno, in tistimi, ki so jo že sistemsko vgradila v poslovne modele, procese in odločanje. Slednja skupina dosega občutno boljše rezultate, vključno z višjimi maržami in večjo verjetnostjo trajnostnih finančnih koristi.
Ob tem CEO-ji kot največji izziv ne vidijo več zgolj konkurence ali inovacij, temveč hitrost lastne preobrazbe. Ključno vprašanje je, ali se organizacije dovolj hitro prilagajajo tehnološkim spremembam, ki jih prinaša AI, in ali imajo vzpostavljene temelje, ki omogočajo njeno širšo uporabo. Podjetja, ki so vzpostavila ustrezne tehnološke in organizacijske okvire – vključno z odgovorno uporabo AI in integracijo v ključne poslovne funkcije – so večkrat bolj uspešna pri ustvarjanju merljivih finančnih učinkov.
Hkrati se poslovno okolje sooča z naraščajočimi zunanjimi pritiski. Kibernetska tveganja postajajo ena ključnih skrbi vodstev podjetij, saj jih več kot tretjina CEO-jev ocenjuje kot resno grožnjo, ta delež pa hitro raste. Poleg tega se povečujejo skrbi glede carin, makroekonomske nestabilnosti in geopolitičnih napetosti, kar dodatno zmanjšuje predvidljivost poslovanja. Kot odziv na ta tveganja večina podjetij krepi vlaganja v kibernetsko varnost in odpornost organizacij.
Kljub negotovosti podjetja ne ustavljajo strateških premikov. Več kot polovica CEO-jev načrtuje mednarodne investicije, pri čemer ZDA ostajajo najpomembnejša destinacija, medtem ko hitro raste zanimanje za Indijo. Prav tako se povečuje število podjetij, ki vstopajo v nove industrije, kar kaže na pospešeno diverzifikacijo poslovnih modelov in iskanje novih virov rasti. Vendar pa raziskava hkrati razkriva pomembno vrzel med strategijo in izvedbo, saj CEO-ji velik del svojega časa še vedno namenjajo kratkoročnim izzivom, bistveno manj pa dolgoročni preobrazbi in strateškemu razmišljanju.
Vloga ESG?
V tem kontekstu se spreminja tudi vloga ESG. ESG ni več obravnavan kot samostojen strateški steber rasti, vse bolj se premika v ozadje kot del širšega okvira regulativnih zahtev, upravljanja tveganj in pričakovanj deležnikov. ESG tako ni izginil iz poslovne agende, temveč je postal vgrajen v področja skladnosti, upravljanja in odpornosti organizacij, medtem ko osrednjo strateško pozornost vse bolj prevzema umetna inteligenca. Ta premik pomeni, da ESG v mnogih podjetjih ni več glavna zgodba o preobrazbi, temveč podporni sistem stabilnosti, medtem ko AI postaja glavni motor konkurenčnosti.
Skupna slika raziskave kaže na prelomno obdobje globalnega gospodarstva: podjetja se soočajo z vse večjo negotovostjo, a hkrati tudi z velikimi priložnostmi. Uspeh bo vse bolj odvisen od sposobnosti hitre in učinkovite implementacije umetne inteligence, strateške prilagodljivosti in sposobnosti upravljanja tveganj v kompleksnem in hitro spreminjajočem se okolju.
