Najnovejša analiza Mednarodne organizacije za delo opozarja, da kriza na Bližnjem vzhodu poleg humanitarnih posledic vse močneje vpliva tudi na delovna mesta, dohodke in delovne pogoje po svetu.
V neposredno prizadetih državah so podjetja pod pritiskom, delovna mesta izginjajo, plače so prekinjene, številna podjetja pa delujejo omejeno ali zapirajo vrata. Posebej ranljiva so mala podjetja, ki težje prenesejo nenadne šoke.
Učinki pa se hitro širijo globalno. Rast cen nafte in plina zvišuje stroške prevoza in proizvodnje ter spodbuja inflacijo, zlasti v azijskih državah. Po ocenah UNCTAD bi se lahko rast svetovne trgovine v letu 2026 upočasnila na 1,5–2,5 %, kar bo vplivalo tudi na zaposlovanje.
Najbolj so ogroženi nizkodohohodkovni prebivalci, neformalni in migrantski delavci ter mala podjetja. Poleg izgube delovnih mest obstaja tveganje poslabšanja kakovosti dela: več neformalnega zaposlovanja, pritisk na plače, rast revščine zaposlenih ter celo povečanje otroškega in prisilnega dela.
Kriza prihaja v času omejenih javnofinančnih zmožnosti številnih držav, kar otežuje ukrepe za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu. Strokovnjaki zato poudarjajo nujnost hitrega ukrepanja, vključno z začasno finančno podporo gospodinjstvom, zaščito socialnih sistemov in pomočjo podjetjem.
Poročilo zaključuje, da bi lahko posledice krize dolgoročno oslabele trge dela, povečale neenakosti in ogrozile socialno stabilnost, če ukrepi ne bodo pravočasni.
