V sredo, 8. aprila 2026, je bila strokovna konferenca Povezani in pametni energetski sistemi za cenovno dostopno daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so jo organizirali Energetska zbornica Slovenije (EZS), ELES in Slovensko združenje za energetiko (SZE). Dogodek je v ospredje postavil pomen medsektorskega povezovanja kot ključnega vzvoda za uspešen zeleni prehod.
Izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak je poudarila, da je razogljičenje mogoče doseči le s sodelovanjem vseh delov energetike. Povezovanje sektorjev po njenem prispeva k učinkovitejšemu prehodu tako na lokalni kot nacionalni ravni in mora postati sestavni del razvojnih dokumentov.
Pomembnost integriranih energetskih sistemov je izpostavil tudi mag. Uroš Salobir iz ELES-a. Po njegovih besedah ti sistemi predstavljajo dolgoročno rešitev za odpornost in popolno defosilizacijo sektorja ogrevanja, saj omogočajo uporabo različnih virov energije in hkrati zmanjšujejo potrebo po velikih infrastrukturnih vlaganjih. S tem lahko preprečijo cenovne šoke in zagotovijo nižje stroške za končne uporabnike. ELES je skupaj z danskim operaterjem Energinet pripravil tudi študijo o defosilizaciji ogrevanja z integriranim pristopom, ki naj bi spodbudila razvoj energetskih skupnosti in posodobitev sistemov daljinskega ogrevanja.
Na ravni Evropske unije je Heidelinde Adensam opozorila, da razogljičenje in elektrifikacija ogrevanja napredujeta prepočasi. Evropske strategije zato poudarjajo večjo energetsko učinkovitost, pospešeno uvajanje trajnostnih tehnologij ter boljše izkoriščanje odpadne toplote, ki bi lahko pokrila pomemben delež potreb po toploti.
Posebno vlogo pri energetskem prehodu imajo sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja (SDOH), ki v Sloveniji predstavljajo strateško infrastrukturo. Ljubo Germič iz Energetike Maribor je poudaril njihov potencial za povečanje energetske neodvisnosti, zanesljivosti oskrbe ter razogljičenje ob hkratni cenovni konkurenčnosti. Za njihov nadaljnji razvoj bodo ključni stabilen regulativni okvir, dostopni finančni viri in poenostavljeni postopki.
Po ocenah stroke bodo sistemi SDOH dosegli zastavljene cilje do leta 2030 in pogoje učinkovitosti do leta 2040, pri čemer bo za izvedbo potrebnih ukrepov do leta 2035 potrebnih približno 400 milijonov evrov podpor. Kljub temu ostajajo bistveno stroškovno učinkovitejši od individualnih rešitev ogrevanja.
Dr. Andrej Kitanovski s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je izpostavil, da sodobni sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja predstavljajo enega ključnih stebrov pametnih energetskih sistemov. Omogočajo povezovanje toplotnega, električnega in plinskega sektorja ter prinašajo številne sinergijske učinke – od večje energetske učinkovitosti in zmanjšanja stroškov do izboljšane energetske varnosti, varstva okolja in koristi za javno zdravje.
Konferenca je tako jasno pokazala, da je prihodnost ogrevanja in hlajenja v integriranih, povezanih in trajnostno naravnanih energetskih sistemih, ki temeljijo na sodelovanju, inovacijah in dolgoročni viziji razvoja.
