Osnutek poročila, ki ga je konec marca pripravil Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve v okviru Evropskega parlamenta (https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/EMPL-PR-784330_EN.pdf), obravnava naraščajoč problem psihosocialnih tveganj pri delu, kot so stres, izgorelost, nadlegovanje in slabo duševno zdravje, ter poziva k sprejetju nove evropske direktive na tem področju.
Poročilo ugotavlja, da psihosocialna tveganja izhajajo predvsem iz načina organizacije in vodenja dela, delovnih pogojev ter socialnih odnosov na delovnem mestu. Med ključnimi dejavniki so preobremenjenost, hiter tempo dela, pomanjkanje kadra, negotovost zaposlitve, slabo vodenje in pomanjkanje avtonomije. Takšni dejavniki lahko povzročijo resne zdravstvene posledice, vključno z anksioznostjo, depresijo, srčno-žilnimi boleznimi in dolgotrajno nezmožnostjo za delo.
Podatki kažejo, da se intenzivnost dela v EU povečuje, pri čemer velik delež zaposlenih dela pod časovnim pritiskom ali celo v prostem času. Psihosocialna tveganja povzročajo tudi velike gospodarske stroške, saj so povezana z absentizmom, nižjo produktivnostjo in pomanjkanjem delovne sile.
Poročilo opozarja, da obstoječa evropska zakonodaja ne vsebuje dovolj konkretnih in zavezujočih pravil za obvladovanje teh tveganj, prav tako pa se zaščita med državami članicami močno razlikuje, kar vodi v neenake standarde zaščite delavcev po EU.
Posebno pozornost namenja vplivu digitalizacije, umetne inteligence in nadzora na delovnem mestu, ki povečujejo stres, kognitivno obremenitev, izolacijo in zmanjšujejo avtonomijo delavcev. Tudi delo na daljavo in fleksibilne oblike dela lahko vodijo v zabrisane meje med delom in prostim časom ter kulturo stalne dosegljivosti.
Poročilo izpostavlja, da so nekatere skupine delavcev bolj izpostavljene tveganjem, med njimi ženske, mladi in starejši, migranti ter zaposleni v negotovih oblikah dela, kar pripisuje strukturnim neenakostim in diskriminaciji.
Evropski parlament zato poziva k sprejetju nove direktive, ki bi določila minimalne standarde za preprečevanje, prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj. Predlaga obvezne ocene tveganj na delovnih mestih, večjo vključenost delavcev pri odločanju, obvezno usposabljanje ter jasne postopke za prijavo nasilja, nadlegovanja in diskriminacije.
Pomemben del predloga je tudi prenos dokaznega bremena na delodajalca v primerih, ko obstaja sum, da je zdravstvena težava posledica delovnih razmer, ter poudarek na pravici do odklopa, zaščiti prijaviteljev nepravilnosti in podpori pri vračanju na delo po boleznih, povezanih s stresom.
Ključno sporočilo poročila je, da psihosocialna tveganja niso individualni problem delavcev, temveč odgovornost delodajalcev, ki jih morajo obvladovati predvsem z organizacijskimi in sistemskimi ukrepi, cilj predlagane zakonodaje pa je zagotoviti enotno in visoko raven zaščite duševnega zdravja delavcev v celotni Evropski uniji.
