Ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA – https://www.epa.gov/newsreleases/epa-hhs-announce-historic-actions-protect-americans-microplastics-and-safeguard) in Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) sta napovedala usklajen paket ukrepov za obravnavo onesnaženosti z mikroplastiko, ki jo označujeta kot enega najhitreje rastočih izzivov za javno zdravje v ZDA.
V ospredju napovedi je pomembna novost: EPA je mikroplastiko prvič vključila na seznam prednostnih onesnaževal v okviru osnutka šestega seznama kandidatov za regulacijo (t. i. Contaminant Candidate List – CCL 6), ki je zdaj odprt za javno razpravo. Gre za ključno orodje v okviru zakonodaje o varni pitni vodi, ki usmerja raziskave, financiranje in prihodnje odločitve o regulaciji snovi v pitni vodi. Poleg mikroplastike so na seznam prvič vključena tudi zdravila kot skupina snovi, skupaj s PFAS, stranskimi produkti dezinfekcije, številnimi kemikalijami in mikroorganizmi. Čeprav uvrstitev na seznam še ne pomeni neposredne regulacije, predstavlja jasen signal, da bodo te snovi v prihodnje deležne večje znanstvene in regulatorne pozornosti.
Drugi ključni ukrep je zagon nacionalnega raziskovalnega programa STOMP (Systematic Targeting of Microplastics), ki ga vodi ameriška agencija ARPA-H. Program je zasnovan kot celovit pristop k razumevanju in zmanjševanju prisotnosti mikroplastike in nanoplastike v človeškem telesu. Vključuje tri glavne stebre: natančno merjenje ravni mikroplastike v vodi in človeških tkivih, prepoznavanje najbolj škodljivih vrst plastike ter njihovih poti v telo, ter razvoj metod za njihovo odstranjevanje iz organizma.
Predstavniki obeh institucij so poudarili, da gre za doslej najobsežnejši zvezni pristop k obravnavi tveganj, povezanih z mikroplastiko. Ob tem so izpostavili tudi dolgoletne skrbi javnosti glede prisotnosti plastike in farmacevtskih snovi v pitni vodi ter potrebo po večji transparentnosti in znanstveno podprtih odgovorih.
Seznam CCL, ki ga EPA objavlja vsakih pet let, sicer ne uvaja neposrednih omejitev, vendar pomembno vpliva na prihodnje zakonodajne odločitve. Vključitev mikroplastike in zdravil tako nakazuje, da bi lahko v prihodnjih letih sledili tudi konkretni regulativni ukrepi na področju kakovosti pitne vode.
Napoved ukrepov so v Washingtonu pospremili tudi z razpravo strokovnjakov s področja okolja in zdravja, ki so opozorili na vse več dokazov o prisotnosti mikroplastike v človeških tkivih ter potencialnih vplivih na zdravje, kar dodatno potrjuje nujnost sistemskega ukrepanja.
