Novo poročilo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo razkriva, da bi lahko prihodnost upravljanja držav odločilno določalo vprašanje, kdo nadzoruje podatke in kdo jih zna učinkovito uporabljati, piše SDG News.
Dokument, ki ga je pripravila Konferenca evropskih statistikov opozarja, da se tradicionalni sistemi uradne statistike soočajo z vse večjim pritiskom zaradi hitrega razvoja podatkovnih tehnologij, umetne inteligence in zasebnih virov informacij.
Kriza zaupanja in relevatnosti
Nacionalni statistični uradi, ki so dolgo veljali za glavni vir zanesljivih podatkov, danes izgubljajo monopol. Tekmujejo z velikimi tehnološkimi podjetji in realnočasovnimi analizami, kar ogroža njihovo vlogo kot vira resnice.
Brez kakovostnih in pravočasnih podatkov vlade težje spremljajo ključne pojave, kot so inflacija, migracije, trg dela ali podnebna tveganja. Posledično se lahko zmanjša tudi zaupanje javnosti v institucije.
Preobrazba statističnih sistemov
Poročilo napoveduje temeljito prenovo statističnih sistemov: vključevanje novih virov, kot so satelitski posnetki in mobilni podatki, merjenje novih pojavov, kot so krožno gospodarstvo, podnebne nesreče in sodobne oblike dela, prilagajanje kompleksnejšemu in hitreje spreminjajočemu se podatkovnemu okolju.
Podatki kot geopolitična prednost
Poročilo poudarja, da podatki niso več nevtralni. Države, ki lahko natančno merijo svoje gospodarstvo, okolje in družbo, pridobivajo pomembno konkurenčno prednost.
Za države v razvoju so vrzeli v statističnih zmogljivostih še posebej problematične, saj lahko pomenijo slabši dostop do financiranja in manjši vpliv pri globalnem odločanju.
Nova vloga države
Države niso več zgolj zbiralci podatkov, temveč postajajo upravljavci celotnih podatkovnih ekosistemov. Njihova naloga je usklajevanje javnih in zasebnih virov, zagotavljanje kakovosti in primerljivosti podatkov, ter ohranjanje zaupanja v dobi dezinformacij.
Čeprav se poročilo osredotoča na evropsko regijo, ima širše posledice. Kakovostni in primerljivi podatki postajajo ključni za sodelovanje v mednarodnih procesih, od podnebnih politik do digitalne trgovine. Glavno sporočilo je jasno: države, ki bodo znale meriti svet, ga bodo tudi oblikovale. Ostale pa bodo merili drugi.
