Avtor: Marcus Pratsch, vir: DZ BANK (ena največjih bank v Nemčiji; deluje kot centralna banka za kooperativne banke in hkrati kot investicijska banka)
Trajnostno financiranje je na prelomni točki, meni Marcus Pratsch, direktor in globalni vodja trajnostnih obveznic ter financ pri DZ BANK. Po njegovih besedah se po turbulentnem letu 2025 odpirajo nove priložnosti, ki jih je treba videti kot evolucijo, ne kot krizo. Leto 2025 je bilo za trajnostno financiranje zahtevno. Glavni razlogi so bili odpor v ZDA, geopolitična in gospodarska negotovost, vprašanje usklajevanja trajnostne transformacije s konkurenčnostjo v Evropi ter zapleteno regulativno okolje. To je vplivalo tudi na globalni trg trajnostnih obveznic, ki je sicer dolgo užival skoraj neprekinjeno rast.
Pratsch poudarja, da je del kritike pretiran, a nekaj resnice obstaja. Kljub temu pa se trajnostno financiranje ne nahaja le na križišču poti, ampak doživlja ključno evolucijo, ki jo je treba sprejeti kot priložnost za prihodnji razvoj trga.
ESG je “mrtev”, a trajnostno financiranje ostaja. Tradicionalni ESG pristop je po mnenju Pratscha omejen, saj ne upošteva ekonomske dimenzije trajnostnosti. Bolj učinkovit pristop je EESG, ki zajema Ekonomsko, Okoljsko, Socialno in Upravljavsko dimenzijo trajnostnosti. ESG, kot smo ga poznali, je “mrtev”, vendar trajnostno financiranje ostaja, ni več niša, temveč preoblikovalna sila globalnih finančnih trgov. Ključno je preusmeriti fokus z “divestiranja” na “transformacijo” podjetij, kar omogoča prepoznavanje bodočih trajnostnih prvakov. Trajnostna transformacija ni trenutni dogodek, ampak proces, ki vključuje inovacije, tehnologije in dolgoročne strategije.
Po ocenah DZ BANK bo globalni volumen novih izdaj trajnostnih obveznic v letu 2026 znašal približno 950 milijard dolarjev. Evropa ostaja vodilna, z ocenjenim deležem 42 % novih izdaj. Hkrati regija Azijsko-Pacifik ostaja drugo največje središče trajnostnega financiranja, kjer je leta 2025 trg zrasel za približno 4 % glede na prejšnje leto. Zeleni segment obveznic je v Aziji dosegel rekordno rast 31 %, pri čemer je kitajski trg skoraj podvojil volumen novih izdaj zelenih obveznic, ki predstavljajo približno dve tretjini celotnega trga v regiji.
Pratsch opozarja, da je trajnostna transformacija priložnost za konkurenčnost podjetij, vendar zahteva potrpežljivost, prilagoditev regulativnega okolja in razumevanje kulturnih ter ekonomskih posebnosti različnih trgov. Majhna in srednja podjetja, hrbtenica večine gospodarstev, potrebujejo prilagojene rešitve. Hkrati morajo razprave o trajnostnem financiranju vključevati ekonomsko odpornost, energijo, varnost in geopolitične dejavnike. Trajnostne obveznice bodo še naprej izključile financiranje kontroverznih dejavnosti, kot so orožje za množično uničenje, a bodo odprte za objektivne rešitve na področju obrambe, varnosti in odpornosti.
Po “dolinah solz” leta 2025 se trg trajnostnih obveznic v srednjeročnem obdobju stabilizira in nadaljuje z zdravo, kakovostno rastjo. Transformacija financiranja v smeri trajnostnosti je neizogibna, Evropo pa čaka ključno vlogo pri novih izdajah obveznic, medtem ko Azijsko-Pacifik konsolidira svoj status drugega največjega središča trajnostnega financiranja na svetu.
