Evropska unija in Japonska sta se na visokem srečanju v Bruslju dogovorili o poglobitvi sodelovanja na področjih podnebne politike, financiranja in industrijske razogljičenja. Partnerstvo sta opredelili ne le kot podnebno nujnost, temveč tudi kot strateški odgovor na naraščajoča geopolitična tveganja. Ob nestabilnosti v zalivski regiji sta poudarili, da je prehod na čisto energijo ključen za zagotavljanje energetske varnosti in gospodarske odpornosti. Poudarili sta, da prehod na čisto energijo ne prispeva le k podnebni nevtralnosti, temveč tudi k večji varnosti, neodvisnosti in konkurenčnosti obeh gospodarstev.
Srečanje, ki sta ga vodila Kurt Vandenberghe, generalni direktor za podnebne ukrepe (DG CLIMA), in Kentaro Doi, namestnik generalnega direktorja za globalno okolje (Japonsko ministrstvo za okolje), je potrdilo skupno zavezanost večstranskemu podnebnemu upravljanju v času vse večje razdrobljenosti mednarodnega okolja.
Obe strani sta ponovno potrdili podporo Pariškemu sporazumu ter poudarili nujnost pospešenega zmanjševanja emisij v tem desetletju, da bi ohranili možnost omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C do konca stoletja. Dialog odraža širši premik v podnebni diplomaciji, kjer se usklajevanje politik vse bolj povezuje z industrijsko konkurenčnostjo in dostopom do čistih tehnologij.
Ključni poudarek razprav je bil na izvajanju. EU in Japonska sta pregledali napredek pri svojih nacionalno določenih prispevkih (NDC) za leto 2030, Japonska pa je predstavila tudi načrte za cilje do let 2035 in 2040. Dogovorili sta se o tesnem sodelovanju pred podnebno konferenco COP31 v Antalyi, z namenom okrepiti globalne ambicije in izboljšati izvajanje ukrepov. Obenem sta se zavezali k večji preglednosti in sodelovanju pri poročanju, vključno z nacionalno določenimi prispevki ter dvoletnimi poročili o preglednosti.
Dialog nadgrajuje zeleno zavezništvo med EU in Japonsko, vzpostavljeno leta 2021, ki velja za enega najcelovitejših dvostranskih podnebnih okvirov na svetu.
Do leta 2026 načrtujeta razširjeno sodelovanje na ključnih področjih:
• industrijska razogljičenja
• prilagajanje podnebnim spremembam
• določanje cen ogljika in ogljični trgi
• zajemanje, uporaba in shranjevanje ogljika (CCUS)
Pomembno vlogo bo imelo tudi trajnostno financiranje, saj si obe gospodarstvi prizadevata uskladiti tokove kapitala s podnebnimi cilji ob hkratnem ohranjanju konkurenčnosti.
Poseben poudarek bo tudi na ukrepih na regionalni in lokalni ravni, saj so ti ključni za doseganje nacionalnih ciljev.
Okrepljeno partnerstvo med EU in Japonsko pomeni večjo usklajenost politik med dvema velikima gospodarskima blokoma, ki pomembno vplivata na oblikovanje globalnih standardov.
• večje sodelovanje na področju določanja cen ogljika in ogljičnih trgov lahko zmanjša razdrobljenost trgov
• pospešena razogljičenja industrije bo spodbudila inovacije v sektorjih, kot so jeklarstvo, kemična industrija in težka proizvodnja
• večji poudarek na trajnostnem financiranju pomeni strožje zahteve za podjetja glede verodostojnih prehodnih načrtov
