Nakup rib ne bi smel zahtevati znanja morske biologije. Pa vendar večina potrošnikov, ko stoji pred ribjo vitrino ali pregleduje jedilnik v restavraciji, nima prave predstave, ali njihova izbira škoduje morju ali mu pomaga. Kot poroča Euronews, dve novi evropski aplikaciji želita to spremeniti – z idejo, da trajnostno izbiro morske hrane približata vsakdanjemu potrošniku.
Na Cipru se lokalni ribiči soočajo z resnimi težavami. Ulovi so se tako zmanjšali, da se mnogi sprašujejo, ali se sploh še izplača odpluti na morje. Čeprav so tržnice še vedno polne rib, jih le majhen delež prihaja iz lokalnega ulova. Večina je gojenih ali uvoženih. Podoben trend je prisoten po celotnem vzhodnem Sredozemlju, kjer so prelov, uničevanje habitatov, invazivne vrste in podnebne spremembe močno zmanjšali ribje staleže. Potrošniki se težav zavedajo. Po podatkih ciprskega združenja potrošnikov bi kar 64 odstotkov ljudi želelo kupovati bolj trajnostno, vendar jim primanjkuje informacij – zlasti pri naročanju v restavracijah. Jedilniki namreč pogosto ne razkrivajo ključnih podatkov: od kod riba prihaja, kako je bila ulovljena in ali gre za ogroženo vrsto. Prav to informacijsko vrzel želita zapolniti projekta MrGoodFish3.0 in VeriFish, ki razvijata mobilni aplikaciji za bolj informirane in trajnostne odločitve pri nakupu rib.
Aplikacija MrGoodFish3.0 uporabnikom omogoča, da pred nakupom hitro preverijo osnovne podatke o ribah. Temelji na znanstvenih podatkih ter ponuja informacije o sezonski dostopnosti, priporočilih za izbiro in celo recepte. Cilj je, da potrošnik že v trgovini ali restavraciji preveri, ali je izbrana riba primerna in trajnostna. VeriFish pa uporablja nekoliko drugačen pristop – QR kode na jedilnikih ali embalaži. S skeniranjem kode lahko uporabnik dostopa do podatkov o hranilni vrednosti, trajnostnih značilnostih ter celo informacij o podjetju, ki je ribo ulovilo ali vzgojilo. Večja transparentnost naj bi povečala zaupanje potrošnikov in spodbudila odgovorno izbiro.
Včasih je najbolj trajnostna izbira tudi najbolj nepričakovana. V vzhodnem Sredozemlju veliko težavo predstavlja invazivna riba levka (lionfish), ki uničuje lokalne ekosisteme. Restavracije so zato začele to vrsto vključevati v svojo ponudbo. Takšne rešitve bi lahko aplikacije še dodatno spodbujale, saj bi potrošnikom jasno pokazale, katere izbire imajo pozitiven vpliv. Kljub obetom ostaja vprašanje, ali bodo potrošniki takšne aplikacije dejansko uporabljali. Podobni poskusi v preteklosti niso vedno uspeli, saj je težko razviti orodje, ki bi bilo hkrati enostavno za uporabo, celovito in stalno posodobljeno na ravni celotne Evrope. Podatki Eurobarometra kažejo, da večina kupcev pri nakupu rib še vedno daje prednost ceni, ne trajnosti. Le 36 odstotkov jih želi več okoljskih informacij na označbah, kar je celo manj kot pred nekaj leti. Kljub temu nekateri v panogi opažajo napredek.
Pobude, kot sta MrGoodFish3.0 in VeriFish, ne koristijo le potrošnikom, temveč tudi podjetjem. Tista, ki bodo pripravljena deliti podatke o izvoru in načinu pridelave, se lahko bolje pozicionirajo na trgu. Bolj informirani potrošniki pa lahko dolgoročno pomenijo tudi večje povpraševanje po trajnostnih izdelkih.
Evropa si prizadeva zmanjšati odvisnost od uvoženih rib in netrajnostnih praks, pri čemer bi lahko prav digitalna orodja odigrala ključno vlogo. Povezala bi namreč potrošnika in ribiča ter omogočila bolj transparentno in odgovorno prehransko verigo. Ali bodo te aplikacije res spremenile navade kupcev, bo pokazal čas. Za tiste, ki jih bodo uporabljali, pa bo izbira trajnostne morske hrane zagotovo lažja kot kdaj koli prej.
