Evropska komisija se znova sooča s porazom na področju transparentnosti, potem ko je sodišče EU odločilo proti njenemu ravnanju pri dostopu do dokumentov. Gre za še en v vrsti primerov, ki krepijo pritisk na institucijo glede odprtosti in ravnanja z javnimi informacijami. V konkretnem primeru je nevladna organizacija ClientEarth zahtevala dostop do dokumentov, povezanih z odobritvijo spornega pesticida, vendar je Evropska komisija dostop zavrnila. Spor se je nato preselil na sodišče. Kot poroča Politico, je bilo jedro spora vprašanje, ali je Komisija upravičeno zavrnila dostop do določenih dokumentov oziroma ali je zadostno pojasnila, zakaj teh dokumentov ne poseduje. Sodišče je presodilo, da Komisija tega ni storila na prepričljiv način. Po sodbi mora institucija v takih primerih podati verodostojna in konkretna pojasnila, zakaj dokumentov ni mogoče najti ali zakaj niso bili ohranjeni.
Primer je del širšega trenda sporov glede dostopa do dokumentov v EU, kjer novinarji, nevladne organizacije in drugi akterji vse pogosteje izpodbijajo odločitve Komisije. V podobnem odmevnem primeru iz leta 2025, povezanem s komunikacijo med predsednico Komisije Ursulo von der Leyen in direktorjem podjetja Pfizer, je sodišče prav tako ugotovilo, da Komisija ni ustrezno utemeljila zavrnitve dostopa.
Odločitve sodišča potrjujejo, da je pravica dostopa do dokumentov temeljno načelo EU, ki zahteva visoko stopnjo transparentnosti. Institucije ne morejo zgolj trditi, da dokumentov nimajo, temveč morajo jasno pokazati, kako so jih iskale in zakaj niso dostopni.
Kritiki opozarjajo, da Komisija v zadnjih letih vse pogosteje zavrača zahteve za dostop ali pa posreduje močno redigirane dokumente, kar spodkopava zaupanje javnosti.
Najnovejša sodba tako dodatno utrjuje sodno prakso, ki od evropskih institucij zahteva večjo odprtost. Hkrati pa odpira vprašanje, ali bodo potrebne tudi sistemske spremembe pravil o dostopu do dokumentov, da bi se zagotovila večja transparentnost delovanja Evropske unije.
