Jedrska energija predstavlja pomemben, a vse manjši del evropskega energetskega sistema. Po podatkih European Commission jedrska energija danes prispeva približno 12 odstotkov celotnega energetskega miksa Evropske unije, pri čemer se njen pomen med državami članicami močno razlikuje. Kljub rahlemu okrevanju proizvodnje v zadnjih dveh letih dolgoročni trend ostaja padajoč.
Leta 2024 je dvanajst držav EU, ki uporabljajo jedrsko energijo, proizvedlo skupno 649.524 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar predstavlja 4,8-odstotno rast glede na leto prej. Kljub temu podatki Eurostat kažejo, da je proizvodnja jedrske energije v zadnjem desetletju upadla za približno 20 odstotkov, v zadnjih dveh desetletjih pa celo za 30 odstotkov.
Največji delež jedrske energije v energetskem miksu ima Francija, kjer ta dosega kar 40,3 odstotka. S tem ostaja vodilna jedrska sila v Evropi. Sledijo Slovaška (29,7 odstotka), Švedska (25,6 odstotka) in Bolgarija (23,7 odstotka). Nad 20 odstotki so tudi Finska (23,4 odstotka) in Slovenija (21,7 odstotka), medtem ko Češka z 19,5 odstotka zaostaja le za las.
Države, kot so Madžarska, Belgija, Španija in Romunija, prav tako pomembno prispevajo k jedrski proizvodnji, medtem ko ima Nizozemska z zgolj 1,1 odstotka zanemarljiv delež. Nemčija je medtem jedrsko energijo popolnoma opustila – leto 2023 je bilo zadnje leto njene proizvodnje, leta 2024 pa je padla na nič.
Čeprav je delež jedrske energije v celotnem energetskem miksu razmeroma omejen, je njen pomen pri proizvodnji električne energije bistveno večji. Po podatkih Energy Institute in Ember je jedrska energija leta 2025 predstavljala 23,4 odstotka vse proizvedene električne energije v EU.
V nekaterih državah je odvisnost še precej večja. Francija kar 69 odstotkov električne energije proizvede iz jedrskih elektrarn, Slovaška pa 66,4 odstotka. Okoli 40 odstotkov elektrike iz jedrskih virov prihaja tudi v Češki, Finski, Madžarski, Sloveniji in Bolgariji. Nad evropskim povprečjem so še Belgija, Švica in Švedska.
Kljub pomembni vlogi jedrske energije ta še vedno zaostaja za fosilnimi viri. Leta 2024 je največji delež energetskega miksa EU predstavljala nafta in naftni derivati (38 odstotkov), sledil je zemeljski plin (21 odstotkov), nato obnovljivi viri (20 odstotkov). Jedrska energija je bila na četrtem mestu z 12 odstotki, trdna goriva pa so predstavljala 10 odstotkov.
Poleg tega EU ostaja močno odvisna od uvoza energije – kar 57 odstotkov energije je uvožene, medtem ko se le 43 odstotkov proizvede znotraj unije.
Vprašanje jedrske energije je v Evropi ponovno v ospredju tudi zaradi geopolitičnih napetosti, zlasti na Bližnjem vzhodu. Morebitni konflikti lahko vplivajo na dobavo energentov in cene goriv, zato države vse bolj ocenjujejo odpornost svojih energetskih sistemov.
Države z večjim deležem jedrske energije in obnovljivih virov so pri tem praviloma manj izpostavljene cenovnim šokom, medtem ko so tiste, ki se močno zanašajo na zemeljski plin, bolj ranljive.
Čeprav zadnji podatki kažejo rahlo rast proizvodnje jedrske energije, dolgoročni trend upadanja ostaja. Evropske države se tako soočajo z dilemo: ali jedrsko energijo ohraniti kot stabilen nizkoogljični vir ali pa jo postopoma nadomestiti z obnovljivimi viri.
Odločitev bo imela pomembne posledice ne le za podnebno politiko, temveč tudi za energetsko varnost in gospodarsko stabilnost Evrope v prihodnjih desetletjih.
