Poročilo State of the Global Climate 2025, ki ga je objavila Svetovna meteorološka organizacija, prinaša jasno sliko: podnebni sistem se ne spreminja več postopno, temveč vse hitreje in z vedno večjimi posledicami.
V ospredju je naraščajoče neravnovesje energije na Zemlji, saj zaradi rekordnih koncentracij toplogrednih plinov v sistem vstopa več energije, kot je iz njega izhaja. Večina te toplote se kopiči v oceanih, kar povzroča dolgoročne in pogosto nevidne spremembe.
Obdobje 2015–2025 predstavlja najtoplejših enajst let v zgodovini meritev. Leto 2025 je bilo z okoli 1,43 °C nad predindustrijsko ravnjo med najtoplejšimi doslej, trend pa postaja strukturni, ne več posledica naravne spremenljivosti.
Oceani dosegajo rekordne temperature že deveto leto zapored, kar krepi ekstremne vremenske pojave, dvig morske gladine in ogroža ekosisteme. Morska gladina je od leta 1993 narasla za približno 11 cm, taljenje ledenikov pa ostaja med najintenzivnejšimi v zgodovini meritev.
Poleg segrevanja oceani postajajo tudi bolj kisli, kar vpliva na koralne grebene, ribištvo in prehranske sisteme.
Poročilo poudarja, da podnebne spremembe niso več izoliran okoljski problem, temveč sistemsko tveganje, ki vpliva na gospodarstvo, varnost in družbo. Podnebje tako postaja okvir, znotraj katerega delujejo vsi sektorji.
Ključno sporočilo: podnebne spremembe niso prihodnost, temveč sedanjost, vprašanje pa je, kako hitro in učinkovito se bodo nanje odzvali odločevalci.
