Cena emisijskih kuponov v Evropi je, kot poroča Reuters, 17. marca padla za več kot pet odstotkov, potem ko je predsednica Ursula von der Leyen napovedala možnost povečanja ponudbe dovoljenj za izpuste CO₂.
S tem želi Evropska komisija ublažiti visoke cene energije, ki v zadnjem času močno obremenjujejo evropsko gospodarstvo. Razprave o spremembah sistema trgovanja z emisijami (ETS) so v središču prizadevanj Evropska unija za omejitev rasti cen energentov, ki so se dodatno zaostrile po začetku ameriško-izraelske vojne proti Iranu prejšnji mesec.
V pismu voditeljem držav članic pred vrhom v Bruslju je von der Leynova zapisala, da EU pripravlja ukrepe za kratkoročno zajezitev cen. Med drugim predlaga prilagoditev rezerve, ki uravnava količino emisijskih kuponov na trgu, ter omilitev načrtov za zmanjšanje brezplačnih kuponov za industrijo. Napovedala je tudi revizijo sistema, predvideno za julij, ki bi lahko vplivala na zaostrovanje ponudbe po letu 2030.
Referenčna cena emisijskega kupona je 17. marca popoldne znašala 66,33 evra na tono, potem ko je čez dan zdrsnila celo na 64,93 evra – najnižjo raven po aprilu 2025.
Države članice ostajajo razdeljene glede poseganja v ETS, ključni instrument evropske podnebne politike, ki od leta 2005 podjetja zavezuje k nakupu kuponov za pokritje njihovih emisij CO₂.
Nizozemska ministrica za podnebje Stientje van Veldhoven-van der Meer je opozorila, da bo vpliv sprememb odvisen od njihovega obsega: »Če bodo prilagoditve prevelike, lahko ogrozijo doseganje podnebnih ciljev.« Podobno zadržano stališče ima tudi nemški minister za okolje Carsten Schneider, ki podpira le omejene spremembe, ki ne bi oslabele spodbud za vlaganja v čistejše tehnologije. Na drugi strani pa si nekatere države, med njimi Italija in Madžarska, prizadevajo za začasno izvzetje plinskih elektrarn iz sistema, da bi preprečile prenos stroškov emisij na končne cene elektrike. Madžarska predstavnica Aniko Raisz je poudarila, da si Budimpešta želi ukrepov, ki bodo imeli dejanski vpliv na tržne cene.
Sistem ETS sicer v povprečju predstavlja približno 11 odstotkov končne cene energije v Evropi, v državah z bolj onesnažujočimi energetskimi viri pa ta delež presega 20 odstotkov.
