Pridelava rastlin za prehrano, tako tistih, ki jih pridelujemo za osnovno hrano, kot tudi tistih, ki veljajo za specialitete ali celo začimbnice ali dišavnice, je močno odvisna od klimatskih pogojev. Ker se ti pospešeno spreminjajo, je pred človeštvom naloga iskati užitne rastline, ki jih bo možno gojiti tudi v spremenjenih pogojih čim bolj sonaravno in naravi prijazno. Zato se širom po svetu poizkusno začenjajo gojiti tudi vrtnarske in kmetijske kulture, ki doslej na določenih širših območjih niso uspevale ali niso bile v navadi. Tem prizadevanjem se pridružuje tudi vrtnarija Trajnice Golob-Klančič. Uspeli smo namreč razviti metodo vzgoje sadik iz semena v dovolj velikih količinah. V zadnjem desetletju smo na širšem območju Evrope testirali gojenje divjega šparglja ali ostrolistnega beluša (Asparagus acutifolius) na prostem (torej ne v rastlinjakih!). V naravi raste le v Sredozemlju, danes pa ga uspešno gojijo ekološki kmetje in vrtičkarji že v več državah po srednji in zahodni Evropi daleč proti severu. Doslej je bilo v južni Evropi z evropskimi sredstvi financiranih že nekaj študij (nosilci univerze in inštituti), ki so dokazale ekološko in ekonomsko utemeljenost uvajanja te rastline v širšo ekološko pridelavo. A vse dosedanje študije so opozorile tudi na dejstvo, da sadik zaradi zahtevne vzgoje skoraj ni na trgu. V naši vrtnariji, ki tudi sicer goji na naravi prijazen način veliko za vzgojo težavnih trajnic, tudi divjih, smo ta problem rešili in trgu ponudili sadike te kulinarične specialitete. Že od antičnih časov namreč vršički divjih špargljev (Asparagus acutifolius) v Sredozemskih deželah veljajo za posebno užitno in zdravilno rastlino iz narave. Odslej pa postaja tudi gojena rastlina in se njeno gojenje zaradi klimatskih sprememb širi proti severu.

Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič
www.trajnice.com