SID banka bo v okviru operacije Finančni instrumenti 2021–2027 podjetjem in občinam skupaj s finančnimi posredniki zagotovila približno 280 milijonov evrov ugodnih razvojnih virov financiranja. Država ima za operacijo na voljo 190 milijonov evrov iz sredstev evropske kohezijske politike.
Kot so pojasnili na SID banki, operacija zapolnjuje ključne vrzeli pri dostopu do financiranja na področjih raziskav, razvoja in inovacij, krepitve konkurenčnosti malih in srednjih podjetij, energetske učinkovitosti, prehoda v krožno gospodarstvo ter trajnostnega urbanega razvoja. Operacijo so danes predstavili skupaj z ministrstvoma za kohezijo ter za gospodarstvo.
SID banka je lani vzpostavila sistem upravljanja in pripravila okvir za izvajanje programa ter začela postopek izbire finančnih posrednikov. Kot so napovedali, so tik pred podpisom prvih pogodb o sodelovanju z Eko skladom in Slovenskim podjetniškim skladom.
Predsednik uprave SID banke Borut Jamnik je ob tem poudaril, da z novo operacijo nadgrajujejo uspešen model finančnih instrumentov iz obdobja 2014–2020. Ti vključujejo kombinacijo posojil, garancij in nepovratnih sredstev.
Po njegovih besedah finančni instrumenti predstavljajo dolgoročno in stabilno platformo za združevanje javnih sredstev in sredstev finančnih posrednikov. Tako omogočajo izvajanje projektov z visoko gospodarsko in družbeno vrednostjo ter prispevajo k razvoju regij in večji odpornosti gospodarstva.
Direktor oddelka za razvoj produktov in evropske programe v SID banki Matej Zalar je pojasnil, da bodo letos na voljo garancije s subvencionirano obrestno mero, posojila za energetske prenove z možnostjo delnega odpisa glavnice, posojila za prehod v krožno gospodarstvo ter posojila za urbani razvoj. Od leta 2027 pa bodo na voljo tudi posojila za raziskave, razvoj in inovacije.
Cilj programa je po njegovih besedah zagotoviti dostopne, ciljno usmerjene in dolgoročno vzdržne finančne vire, ki bodo podjetjem in občinam omogočili hitrejši razvoj in izvedbo zahtevnejših projektov.
Državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Marko Koprivc je poudaril, da finančni instrumenti predstavljajo pomembno razvojno orodje, saj omogočajo več vlaganj in krepijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Njihova prednost je tudi tako imenovani revolving učinek, saj se sredstva po vračilu lahko ponovno uporabijo še vsaj osem let po zaključku programa.
Po njegovih besedah imajo tudi pomemben multiplikativni učinek, ker javna sredstva pritegnejo dodatni zasebni kapital in sodelovanje bank, s čimer se poveča skupni obseg investicij.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež pa je poudaril, da slovenska podjetja v zahtevnem mednarodnem okolju uspešno delujejo, a pri tem potrebujejo tudi podporo države.
Kot je dejal, je namen ukrepa pomagati podjetjem pri razvoju novih inovativnih izdelkov ter pri prehodu v krožno in energetsko učinkovitejše poslovanje.
