Stopnjevanje vojne v Iranu poleg vojaških in političnih posledic prinaša tudi resne okoljske in zdravstvene posledice. Napadi na naftna skladišča, rafinerije in drugo energetsko infrastrukturo so povzročili velike požare ter izpuste strupenih snovi v zrak, kar že vpliva na mesta, morje in podnebje, opozarja SDG News.
Najbolj neposredne posledice občutijo prebivalci iranskih mest. Gorenje nafte sprošča škodljive snovi, kot so žveplov dioksid, dušikovi oksidi, hlapne organske spojine in drobni delci, ki lahko povzročijo težave z dihanjem, srčno-žilne zaplete in dolgoročna zdravstvena tveganja.
Prebivalci poročajo tudi o pojavu tako imenovanega »črnega dežja«, ko se saje in kemikalije iz dima pomešajo z vlago v zraku in padejo na tla kot onesnažene padavine. Posebej izpostavljeni so prebivalci industrijskih območij in bližnjih kmetijskih območij, kjer lahko onesnaženje prizadene tudi prst in vodne vire.
Tveganja za Perzijski zaliv
Okoljska škoda se lahko razširi tudi izven Irana. Konflikt poteka na območju, kjer je skoncentrirana velika naftna infrastruktura. Poškodbe terminalov, cevovodov ali rafinerij povečujejo tveganje za naftne razlitje, kemične izpuste in požare, ki bi lahko prizadeli morski ekosistem in obalne skupnosti v regiji.
Najbolj ogroženi so ribiški sektor ter države, ki so pri oskrbi s pitno vodo odvisne od razsoljevanja morske vode. Dim velikih naftnih požarov pa se lahko razširi tudi na sosednje države in poslabša kakovost zraka v širši regiji.
Požari na naftni infrastrukturi v ozračje sproščajo velike količine ogljikovega dioksida in saj, kar dodatno prispeva k podnebnim spremembam. Hkrati motnje v oskrbi z energijo države silijo v kratkoročne rešitve, kot so večja proizvodnja fosilnih goriv ali zamik podnebnih ciljev.
Strokovnjaki opozarjajo, da je okolje pogosto tiha žrtev vojn«, onesnažen zrak, poškodovani ekosistemi in kontaminirana tla pa lahko vplivajo na zdravje ljudi in naravo še desetletja po koncu konflikta.
