Inovacijsko-razvojni inštitut Univerze v Ljubljani je skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije pripravil študijo izvedljivosti poskusnega uvajanja agrofotovoltaike v Sloveniji. Študija je nastala po naročilu Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, financirana pa je bila v okviru drugega švicarskega prispevka.
Osnova analize je prva pilotna postavitev agrofotovoltaike v Sloveniji, ki je bila vzpostavljena v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Nad nasadom jablan sorte Fuji so nameščeni fotovoltaični moduli s 54- in 70-odstotno svetlobno prepustnostjo, skupna inštalirana moč sončne elektrarne pa znaša 52 kWp. Skupna vrednost projekta, vključno s testno postavitvijo, presega 205.000 evrov.
Agrofotovoltaika omogoča dvojno rabo kmetijskih zemljišč, saj združuje pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije. Takšni sistemi lahko zmanjšajo izhlapevanje vode zaradi senčenja, zaščitijo rastline pred vremenskimi vplivi, izboljšajo rast zaradi uravnavanja svetlobe ter učinkoviteje izkoristijo prostor. Hkrati prinašajo tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in dodatne možnosti za diverzifikacijo prihodkov kmetij.
Študija podrobno opisuje pilotno postavitev, tehnične značilnosti sistema ter prve rezultate spremljanja. Med drugim obravnava tudi začetne ugotovitve o vplivu senčenja na kakovost plodov ter podaja priporočila za nadaljnje spremljanje učinkov sistema.
Raziskovalci so analizirali tudi tehnični in ekonomski potencial širše uporabe agrofotovoltaike v Sloveniji. Na podlagi podatkov iz katastra nepremičnin in registra kmetijskih gospodarstev ter ob upoštevanju zmogljivosti elektroenergetskega omrežja so ocenili možnosti postavitve sistemov na različnih vrstah kmetijskih zemljišč – od trajnih nasadov in vinogradov do poljščin in rastlinjakov.
Ker je agrofotovoltaika v Sloveniji še v začetni fazi razvoja, študija izpostavlja tudi priporočila za njen hitrejši razvoj, med katerimi je predvsem spodbujanje novih pilotnih projektov na različnih kmetijskih kulturah.
