Cene surovin in energentov za kupce v evrskem območju so februarja v primerjavi z januarjem zmerno upadle za približno 1,5 odstotka, kažejo podatki, ki jih povzema Gospodarska zbornica Slovenije na podlagi analiz Svetovne banke. Pomemben del padca cen je povezan z močnejšim evrom, ki se je glede na ameriški dolar okrepil za 0,7 odstotka in dosegel najvišjo raven po juniju 2021.
K znižanju so prispevale predvsem nižja cena neenergetskih surovin (-2 %) ter fosilnih energentov (-1,2 %).
Nižje cene kmetijskih surovin in kovin
Med neenergetskimi surovinami so se pocenile predvsem kmetijske surovine (-2 %). Posebej izrazit je bil padec cen surovin za pripravo pijač, ki so se znižale za približno šestino, medletno pa so že za okoli polovico nižje.
Po osmih mesecih rasti so se nekoliko znižale tudi cene kovin (-2,4 %).
Padec cen kmetijskih surovin so delno izničile višje cene umetnih gnojil, ki so se februarja zvišale za 5,8 odstotka, pri čemer so dušikova gnojila poskočila kar za 12,8 odstotka.
Nafta kljub splošnemu padcu dražja
Med fosilnimi energenti je izstopala rast cen nafte. Povprečna cena sodčka nafte Brent je februarja zrasla drugi mesec zapored, in sicer za 5,7 odstotka, ter dosegla sedemmesečni vrh. Povprečna cena je znašala približno 60 evrov za sodček.
Rast cen nafte je bila povezana predvsem s povečano geopolitično negotovostjo na Bližnjem vzhodu, zlasti zaradi špekulacij o morebitnem vojaškem posredovanju ZDA in Izraela v Iranu.
Negotov razvoj razmer na Bližnjem vzhodu
Po ocenah analitikov je nadaljnji razvoj konflikta težko napovedati. Na srednji rok bi lahko na cene nafte in zemeljskega plina vplivalo predvsem morebitno uničenje pomembne energetske infrastrukture v državah Perzijskega zaliva ali Iranu.
Dodatna neznanka ostaja tudi varnost pomorskega prometa skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših svetovnih poti za transport nafte, ki bi lahko ob morebitnih zaostritvah razmer pomembno vplivala na globalne energetske trge.
