Certifikati družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja
| Avtorica: Tanja Pangerl |
Med podjetji in organizacijami postajajo certifikati s področja ESG vse bolj zaželeni iz različnih razlogov. Pri tem lahko gre za mednarodno uveljavljene certifikate po standardih ISO ali nacionalne certifikate, ki podjetjem omogočajo merjenje napredka in vzpostavljanje sistemskega vodenja različnih vidikov ESG.
Odločitev za certificiranje lahko izhaja iz konkurenčne prednosti na trgu, saj prinašajo večjo verodostojnost pri kupcih in partnerjih, lažje vključevanje v mednarodne dobavne verige, pa tudi več možnosti za sodelovanje na javnih razpisih. Omogočajo tudi strukturiran pristop k vodenju z merljivimi cilji. ESG postaja tudi ključen kriterij bank in investicijskih skladov, zato so podjetja z vzpostavljenimi sistemi, ki jih zahtevajo certifikati, za finančne institucije manj tvegan subjekt. Pogosto pa okoljski in procesni certifikacijski sistemi prinesejo s sabo tudi nižanje operativnih stroškov in večjo procesno stabilnost. Nenazadnje prinašajo boljšo upravljanje tveganj in s tem večjo odpornost podjetja na regulativne in tržne spremembe, predvsem certifikati s področja družbene odgovornosti pa pripomorejo k privabljanju in zadržanju zaposlenih. Seveda pa vse to lahko dobi svojo vrednost šele, če certifikat živi v praksi in ne le na papirju. Namen certifikatov je torej, da niso le formalna potrditev vpeljanih sistemov, ampak orodje za izboljšanje poslovanja, zmanjšanje tveganj in povečanje zaupanja.
Družbeni certifikati vse bolj zaželeni
Med slovenskimi podjetji so precej razširjeni certifikati po standardih ISO, predvsem ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem, ISO 45001 – Sistem varnosti in zdravje pri delu in ISO 50001 – Sistem upravljanja z energijo. Kot pravi Maja Falle, vodja oddelka Bussiness assurance pri SGS Slovenija d.o.o., je v Sloveniji po ISO 14001 in ISO 45001 certificiranih več sto organizacij, v zadnjih letih pa opažajo izrazito rast povpraševanja po presojah SMETA in amfori presojah, predvsem zaradi zahtev mednarodnih kupcev.
Z področja družbe sta zelo razširjena tudi nacionalna certifikata Družini prijazno podjetje (DPP) in Družbeno odgovoren delodajalec (DOD). Prisoten je tudi certifikat SA8000 – Sistem vodenja družbene odgovornosti in certificiranje po IQNET SR10. Kot razlagajo strokovnjaki SIQ specifikacija SR10 temelji na načelih družbene odgovornosti, kot jih določa ISO 26001. Gre torej za zahteve, ki temeljijo na načelih standarda ISO 26000, vendar ISO 26000 sam po sebi ne omogoča certificiranja, ker vsebuje le smernice o družbeni odgovornosti. Nov mednarodni standard PAS 24000 pa predstavlja pomemben korak naprej na področju certificiranja družbene odgovornosti in trajnostnega upravljanja organizacij. Kot pravi Andreja Kranjc, vodja oddelka za certificiranje pri TÜV SÜD Sava d.o.o., mednarodne dobavne verige ali tuji partnerji vse pogosteje pričakujejo dokazila o spoštovanju človekovih pravic, delovnopravne zakonodaje, zagotavljanju varnih in zdravih delovnih pogojev ter odgovornem ravnanju do okolja in družbe.
Kot pravi Peter Bele, vodja trajnostnih projektov v Bureau Veritas, d.o.o., se za certifikate s področja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ESG najpogosteje odločajo podjetja iz industrije, energetike, gradbeništva, transporta ter javnega sektorja. »Te panoge imajo praviloma največje potrebe po strukturiranih sistemih upravljanja,« dodaja. V SGS Slovenija zanimanje opažajo tudi v proizvodnji hrane in pijač ter v proizvodnih dejavnostih, kot so kovinska, avtomobilska in elektroindustrija. V TÜV SÜD Sava dodajajo, da je veliko zanimanja tudi v storitvenih dejavnostih, kot so finance, IT in javni sektor, kjer certifikati krepijo ugled in zaupanje deležnikov. V SIQ pa so na vrhu po podatkih iz prakse prehranska industrija, tekstilna industrija in avtomobilska industrija.
Zahteva po sistematični ureditvi procesov
Ko se podjetja odločajo za certifikacijo, morajo vedeti, da to zahteva sistematično ureditev procesov, zbiranje dokazil ter strateško zavezo vodstva, pravi Peter Bele in dodaja, da je razumevanje okoljskih, družbenih in deležniških vplivov nujen predpogoj za uspešno uvedbo standarda. Maja Falle kot ključni element uspeha pri certificiranju izpostavlja zavezanost vodstva ter vključevanje zaposlenih, saj kupci pričakujejo ne le dokumentirano skladnost, temveč dejansko izvajanje praks. Kot pravijo strokovnjaki SIQ, se morajo organizacije zavedati, da pridobitev certifikata ni le formalnost, ampak proces, ki zahteva jasno strategijo. »Pomembno je, da razumejo zahteve standarda, jih vpeljejo v vsakdanje delovanje, preverjajo izvajanje in ukrepajo ob odstopanjih,« dodajajo.
Andreja Kranjc ponazarja, da podjetja pogosto zmotno menijo, da je družbena odgovornost podjetja izkazana že z donacijami ali občasnimi dobrodelnimi prispevki. »Mednarodno priznani certifikati zahtevajo celovit in sistematičen pristop k odgovornemu ravnanju na vseh področjih poslovanja – od spoštovanja delovnih in človekovih pravic, zagotavljanja varnega ter spodbudnega delovnega okolja, do varovanja okolja, etičnega upravljanja in transparentnega poročanja,« pravi. Pri tem izpostavi tudi izziv upravljanja raznolike delovne sile, predvsem kadar podjetje zaposluje migrante iz tretjih držav, saj ti prihajajo iz različnih pravnih, kulturnih in jezikovnih okolij ter se pogosto soočajo z dodatnimi administrativnimi in socialnimi izzivi. Kot najpogostejše izzive strokovnjaki SIQ izpostavljajo razumevanje zahtev in kako jih prevesti v konkretne, izvedljive aktivnosti. Pogosta vrzel je tudi pomanjkanje strateškega pristopa – organizacije včasih začnejo z aktivnostmi, ne da bi imele jasno določene cilje, odgovornosti ali kazalnike. Izpostavljajo tudi izzive pri vključevanju zaposlenih in vodstva, saj je sistem uspešen le, če ga sprejme celotna organizacija. Maja Falle dodaja še nepopolne ocene tveganj za varnost in zdravje pri delu, pomanjkanje sistematične dokumentacije delovnih pogojev in evidenc delovnega časa ter omejeno preglednost nad podizvajalci in dobavitelji. Peter Bele izpostavlja predvsem pomanjkanje podatkov, nepoznavanje procesnega pristopa, težave pri vključevanju zaposlenih in usklajevanju med oddelki, kot tudi nezadostno razumevanje deležniškega pristopa.
Najbolj uspešna pa so podjetja predvsem na področjih okoljskega upravljanja, kakovosti, varnosti pri delu, požarne varnosti, spoštovanju delovno-pravne zakonodaje ter energetskega managementa oziroma predvsem tam, kjer so zahteve jasno določene z zakonodajo in podvržene rednemu nadzoru. Maja Falle dodaja, da največ prostora za napredek ostaja pri sistematičnem upravljanju dobavne verige in merjenju širših družbenih vplivov.
Certifikati s poudarkom na zaposlenih
Precej razširjena nacionalna certifikata s področja družbene odgovornosti sta Družbeno odgovoren delodajalec (DOD) in Družini prijazno podjetje (DPP). DOD naslavlja različna področja družbene odgovornosti, s poudarkom na odnosu do zaposlenih. Dodatno naslavlja še organizacijsko upravljanje, okolje, organizacijsko kulturo in razvoj kadrov ter zdravje in varnost pri delu. DPP je usmerjen v vidik usklajevanja zasebnega in poklicnega življenja. Oba certifikata sta namenjena tako gospodarskim kot negospodarskim subjektom, ki želijo k izbranemu področju družbene odgovornosti pristopiti sistematično in celostno, predvsem pa praktično. Kot pravi Petra Hartman, vodja certificiranj v Ekvilib Inštitutu, je do marca 2026 certifikat Družini prijazno podjetje pridobilo več kot 370 podjetij in organizacij v Sloveniji, certifikat Družbeno odgovoren delodajalec pa 200. Podjetja s certifikatom so iz različnih dejavnosti in se razlikujejo po velikosti, tehnološki intenzivnosti, lastništvu, usmerjenosti na trge. Med njimi so industrijska podjetja, majhna družinska storitvena podjetja, velike, v mednarodne korporacije povezane družbe, finančne institucije, mlada tehnološka podjetja, socialna podjetja, pa tudi številne organizacije javnega sektorja, kot so zdravstvene, izobraževalne inštitucije, socialno varstveni zavodi, inštituti, organi državne uprave, agencije, našteva Petra Hartman.
Največje izzive opažajo pri tem, da se podjetja družbene odgovornosti ne lotevajo sistemsko, ampak bolj parcialno, tudi neformalno. Izzivi se pojavljajo tudi pri vzpostavitvi ali ohranjanju enovite, prepoznavne organizacijske kulture (predvsem v primeru več lokacij), pridobivanju in zadržanju kadra, razumevanju in upravljanju z generacijskimi razlikami, internem komuniciranju, prenosu oziroma upravljanju znanja, psihosocialnih vidikih zdravja na delovnem mestu, nezadostnih internih kapacitetah, odporu zaposlenih do sprememb, kulturi zaupanja, vzpostavitvi psihološke varnosti idr. Dodatno imajo organizacije v javnem sektorju veliko zakonskih in finančnih omejitev, ki ožijo nabor potencialnih intervencij in ukrepov. Bolj redka so podjetja, ki uspešno naslavljajo vsa področja hkrati, saj to zahteva veliko človeških in tudi finančnih virov. Podjetja so vedno bolj podvržena razkrivanju informacij o trajnostnih vidikih svojega poslovanja in certifikat jim tu lahko pomaga, saj po eni strani vzpostavljajo družbeno odgovorne prakse, o katerih poročajo, po drugih strani pa pridobijo učinkovito orodje, da lahko tovrstne prakse spremljajo in nadgrajujejo.
Certifikati v praksi
Prejemnica certifikata DPP je tudi NLB Skupina (NLB d.d. v Sloveniji in NLB Komercijalna banka Beograd). Imajo tudi certifikat Top Employer, ki potrjuje visoke standarde upravljanja z zaposlenimi in kadrovskih praks v več članicah Skupine, razlaga Dolores Kores, vodja trajnostnega razvoja v NLB Skupini. »Certifikati nam služijo kot strukturiran okvir za sistematično vodenje, merjenje in nadgrajevanje procesov. Z njimi dobimo jasna merila, redne presoje in primerjavo z najboljšimi praksami, kar omogoča večjo transparentnost ter lažje prepoznavanje področij za izboljšave,« pojasnjuje. Kot pomembno dodano vrednost Dolores Kores izpostavlja večjo notranjo usklajenost, saj certifikati povezujejo različna področja organizacije in prispevajo k temu, da so trajnostni cilji vpeti v strateško odločanje, upravljanje s kadri in odnose z deležniki. Največ izzivov imajo pri usklajevanju praks med različnimi članicami Skupine in pri zagotavljanju, da se zahteve certifikatov ne izvajajo le formalno, temveč jih zaposleni razumejo in živijo v praksi.
V podjetju Zarja Elektronika d.o.o. so certificirani po standardu ISO 14001:2015 (sistem ravnanja z okoljem) in po standardu ISO 9001:2015 (sistem vodenja kakovosti), za leto 2024 pa so prejeli tudi nagrado za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov, ker potrjuje njihova prizadevanja za vključujoče in dostopno delovno okolje, pravi direktor Thomas Tomsich. Standarda zagotavljata jasen okvir za načrtovanje, spremljanje in nenehno izboljševanje procesov. Omogočata jim sistematično obvladovanje okoljskih vplivov ter stalno izboljševanje organizacijskih praks in odgovornega upravljanja. Za to, da je certifikat zaživel v praksi, je bilo ključno postopno uvajanje sprememb, izobraževanje ter krepitev zavedanja o pomenu odgovornega delovanja, pravi Thomas Tomsich. ISO 14001 in ISO 9001 sta pri večjih naročnikih pogosto za njih tudi pričakovana standarda.
B Corp je mednarodni certifikat za podjetja, ki izpolnjujejo visoke standarde družbene in okoljske odgovornosti, transparentnosti ter odgovornega upravljanja. Pridobilo ga je tudi podjetje Sito, d.o.o. Kot pravi direktor Luka Stepan so želeli preveriti, kakšno je njihovo dejansko stanje, kaj ima pri njih največjo težo in kje so njihove realne vrzeli. Kot oblikovalski studio verjamejo, da je dobro oblikovanje po svoji naravi trajnostno, ker zahteva odgovorno rabo virov, premišljene odločitve in dolgoročno vrednost. Certifikacijski proces jim je dal jasnejšo sliko in hkrati okvir, znotraj katerega lahko načrtno postavljajo in merijo prihodnje cilje. Razdelan sistem področij, meril in vprašanj jih sili k temu, da o trajnosti ne razmišljajo parcialno, temveč celostno. Največ izzivov pri vpeljavi so imeli v povezavi z zakonodajnim okvirom, saj nekateri trajnostni pristopi, ki so drugod običajni, v Sloveniji dolgo niso imeli ustrezne pravne podlage. Že več časa si na primer prizadevajo za solastništvo zaposlenih. Prav tako zakonodaja pri družbah z omejeno odgovornostjo (predvsem SME) ne omogoča formalne zaveze trajnostnim ciljem na ravni družbene pogodbe, kot to poznajo nekatere tuje ureditve, pravi Luka Stepan. Posledično so bili na določenih področjih slabše točkovani, čeprav so imeli jasno namero in prakso. To je za njih pomenilo dodatne napore pri doseganju praga za certifikacijo. Trenutno neposredne konkurenčne prednosti zaradi certifikata še ne zaznavajo. Ima pa B Corp večjo prepoznavnost in vpliv v turistični panogi, pojasnjuje Stepan. Kljub temu certifikat razumejo kot dolgoročno zavezo in jasno izjavo o tem, kakšno podjetje želijo graditi.
Nabor certifikatov s področja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, ESG.
| Certifikat/standard | ESG področje | Kratek opis | Organizacija |
| ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem | Okolje | Pomaga prepoznati, nadzorovati in zmanjševati vplive podjetja na okolje. | International Organization for Standardization |
| ISO 50001 – Sistem upravljanja z energijo | Okolje | Strukturiran pristop k spremljanju in izboljševanju energetske učinkovitosti. | International Organization for Standardization |
| ISO 45001 – Sistem varnosti in zdravja pri delu | Družba | Sistematično obvladovanje tveganj za varnost zaposlenih ter preprečevanje nezgod in bolezni. | International Organization for Standardization |
| MDDSZ – Certifikat Invalidom prijazno podjetje | Družba | Potrjuje, da je podjetje dostopno in vključujoče za osebe z invalidnostjo. | Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
| Družbeno odgovoren delodajalec (DOD) | Družba | Spodbuja odgovorno ravnanje do zaposlenih (razvoj, ravnotežje delo–zasebno življenje, enakost). | Ekvilib Inštitut |
| Družini prijazno podjetje (DPP) | Družba | Upravljanje s človeškimi viri s poudarkom na usklajevanju poklicnega in družinskega življenja zaposlenih. | Ekvilib Inštitut |
| Športu prijazno podjetje | Družba | Certifikat za podjetja, ki spodbujajo šport in aktivnost med zaposlenimi. | Olimpijski komite Slovenije |
| Mental Health at Work | Družba | Certifikat za programe in politike podpore duševnemu zdravju zaposlenih. | Mental Health at Work |
| Great Place to Work® | Družba, delno upravljanje | Mednarodno priznani certifikat, ki ocenjuje kakovost delovnega okolja in zadovoljstvo zaposlenih. | Great Place to Work |
| SA8000 – Sistem vodenja družbene odgovornosti | Družba, delno upravljanje | Certifikat za etično ravnanje z zaposlenimi, človekove pravice in poštene delovne pogoje. | Social Accountability International (SAI) |
| PAS 24000 | Družba, delno upravljanje | Pomaga proaktivno upravljati socialno uspešnost, vključno s človekovimi pravicami, poštenimi delovnimi praksami, varnostjo in protidiskriminacijo. | British Standards Institution (BSI) |
| ISO 9001 – Sistem vodenja kakovosti | Upravljanje | Vzpostavi sistem za učinkovito upravljanje procesov, stalne izboljšave in večje zadovoljstvo strank. | International Organization for Standardization |
| Fair Trade | Okolje, družba | Certifikat, ki zagotavlja poštene plače, dobre delovne pogoje in trajnostno proizvodnjo v razvoju. | Fairtrade International |
| Etični oglaševalec | Družba, upravljanje | Potrjuje, da podjetje izvaja etične oglaševalske prakse. | Inštitut Etika |
| SHRM HR | Družba, upravljanje | Certifikacija HR praks, kompetenc in upravljanja ljudi. | Society for Human Resource Management (SHRM) |
| Investors in People | Družba, upravljanje | Vodenje in razvoj talentov, učenje in uspešnost zaposlenih. | Investors in People |
| IQNet SR 10 | Družba, upravljanje, delno tudi okolje | Podjetje potrjuje sistemsko upravljanje družbene odgovornosti, ki temelji na ISO 26000 s specifikacijami in zavezanostmi. | IQNet |
| Green Star | Okolje, družba, upravljanje | Certifikat za uvajanje trajnostnih (ESG) vidikov in podnebnega ukrepanja v podjetju | CER Partnerstvo |
| B Corp certifikat | Okolje, družba, upravljanje | Globalno priznan certifikat, ki potrjuje visok standard vpliva podjetja na družbo, okolje in upravljanje. | B Lab |
