Objavljene so posodobljene Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine in nova Priporočila za namestitev fotonapetostnih naprav na območjih stavbne in naselbinske dediščine
Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine so bile prvič objavljene leta 2016. So vir informacij in vodnik s strokovnimi napotki za ravnanje ne le strokovnjakom konservatorjem, ampak tudi projektantom, lastnikom in upravnikom zasebnih in javnih stavb kulturne dediščine.
V decembru 2025 je bila kot rezultat raziskovalnega dela projekta CRP 2023 V5-2358 (DEDIS) objavljena posodobljena in razširjena izdaja smernic. Poudarjena sta vloga energetske prenove stavb kulturne dediščine v okviru širše prenove stavb in pomen izpolnjevanja bistvenih zahtev za stavbe, zlasti na področju konstrukcijske in potresne odpornosti, zaščite pred vlago ter požarne in električne varnosti. Vključeni so tudi vidiki univerzalne dostopnosti in gradnje ter krepitve odpornosti proti ekstremnim vremenskim dogodkom in podnebnim spremembam. Predstavljen je celosten pristop k prenovi, katerega cilj je zagotoviti konstrukcijsko in tehnično funkcionalnost stavb kulturne dediščine, hkrati pa izboljšati njihovo energetsko učinkovitost, s čimer se razširi in izboljša njihova uporabnost, ne da bi pri tem ogrozili njihove zaščitene vrednote.
Sočasno s smernicami so bila pripravljena Priporočila za namestitev fotonapetostnih naprav na območjih stavbne in naselbinske dediščine, ki podrobneje obravnavajo ukrep namestitve fotonapetostnih naprav na stavbe ter prinašajo informacije o morebitnih zahtevah in prilagoditvah, ki izhajajo iz varstva kulturne dediščine, vidnosti stavbe ter značilnosti naselja in oblikovnih značilnosti stavbe.
Povezave na oba dokumenta v obliki pdf so dostopne na spletni strani http://dedis.uirs.si/sl-si/Dogodki-in-rezultati/objavljeni-glavni-rezultati-projekta-dedis.
Projekt DEDIS so financirali Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), Ministrstvo za kulturo (MK) in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Projektno skupino so sestavljali sodelavci Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Gradbenega inštituta ZRMK, Instituta »Jožef Stefan« in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
