Angleška vlada je, kot poročata BBC in The Gardian, napovedala ponovni zagon osrednje sheme za financiranje trajnostnega kmetovanja, hkrati pa uvaja omejitve izplačil, kar v kmetijstvu odpira vprašanja o prihodnjem ravnotežju med pridelavo hrane in varstvom narave.
Okoljska ministrica Emma Reynolds je na konferenci National Farmers’ Union (NFU) potrdila, da se bo program Sustainable Farming Incentive (SFI), ki je po brexitu nadomestil evropske subvencije, ponovno odprl po nenadnem zaprtju marca 2025. Ob tem pa vlada uvaja zgornjo mejo izplačil v okoljskih shemah na 100.000 funtov letno na kmetijo.
Zaprtje sheme SFI lani je povzročilo veliko negotovost med kmeti, saj so številni okoljski ukrepi odvisni od pogodbenih plačil. NFU je takrat potezo označil za “hud udarec” in opozoril, da bi lahko kmetje brez podpore opustili okoljske projekte. Ponovna uvedba programa zato predstavlja signal stabilnosti in potrditev, da vlada ostaja zavezana modelu “javni denar za javne koristi”, ki ga vodi Department for Environment, Food and Rural Affairs. Ta pristop pomeni, da kmetje prejemajo plačila za dejavnosti, kot so obnova habitatov, sajenje dreves, izboljšanje tal in podpora biotski raznovrstnosti.
Omejitve izplačil in širši dostop do sredstev
Vlada hkrati uvaja omejitve, saj je po njenih podatkih četrtina sredstev doslej pripadala le štirim odstotkom kmetij. Novi strop izplačil naj bi omogočil širši dostop do sredstev, predvsem za manjše kmetije, in zmanjšal koncentracijo financiranja pri največjih posestvih. Po ocenah vlade bi lahko sprememba spodbudila nekatere večje kmetije, da del zemljišč vrnejo v pridelavo hrane.
Jedro razprave predstavlja tudi izjava ministrice Reynolds, da je bilo “preveč najbolj produktivne zemlje” vključene v okoljske programe. Reforma po brexitu je namreč omogočila, da so kmetje prejemali nadomestila za izpad dohodka zaradi okoljskih ukrepov, kar je v nekaterih primerih spodbudilo preusmeritev tudi rodovitnih nižinskih površin iz intenzivne pridelave. Vlada to povezuje s širšimi skrbmi glede padanja domače proizvodnje hrane, rastočih stroškov in vremenskih ekstremov, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo.
Prenovljena shema SFI naj bi po besedah ministrice prinesla okoljske koristi, ne da bi hkrati zmanjševala proizvodnjo hrane. To nakazuje premik k praksam, ki omogočajo sočasno pridelavo in varstvo narave, namesto popolnega umika zemljišč iz proizvodnje.
Kljub temu del kmetijskega in naravovarstvenega sektorja opozarja, da bi lahko omejitve financiranja ogrozile dolgoročne projekte, zlasti na večjih posestvih, kjer so bili doseženi obsežni okoljski učinki.
Dodatno negotovost ustvarja dejstvo, da se letos izteka več tisoč obstoječih pogodb, vlada pa ne zagotavlja, da med starimi in novimi programi ne bo finančne vrzeli. Kmetje zato pozivajo k stabilnemu in preglednemu financiranju, ki bi omogočalo dolgoročno načrtovanje.
Britanska prenova zelenega financiranja tako ponazarja širši izziv sodobnega kmetijstva: kako zagotoviti prehransko varnost ob hkratnem izboljšanju stanja narave. Ponovna uvedba SFI in omejitev izplačil sta del istega političnega poskusa iskanja tega ravnotežja, katerega učinki bodo postali vidni v prihodnjih letih.
