Emisije energetsko intenzivnih industrij v Evropi so se v zadnjih dveh desetletjih močno zmanjšale, vendar se je napredek upočasnil, zdravstveni stroški onesnaževanja pa ostajajo visoki, ugotavlja novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA).
Te panoge ustvarijo približno 27 % industrijskih emisij toplogrednih plinov v EU ter velik delež ključnih onesnaževal zraka, kot so žveplovi in dušikovi oksidi. Kljub izboljšavam zunanji stroški onesnaževanja še vedno znašajo okoli 73 milijard evrov letno.
V zadnjih 20 letih so se emisije toplogrednih plinov zmanjšale za približno 42 %, močno pa so upadle tudi emisije dioksinov (–63 %), niklja (–64 %) in dušikovih oksidov (–55 %). Po letu 2020 so se emisije zmanjševale hitreje, vendar so to spremljali tudi upad dodane vrednosti, kar kaže na vpliv strukturnih gospodarskih sprememb poleg tehnoloških izboljšav.
Analiza zajema ključne sektorje: železo in jeklo, cement in apno, aluminij, celulozo in papir, steklo in keramiko ter kemikalije. Skupaj porabijo več kot 60 % energije v predelovalni industriji, zaradi visokih cen elektrike v EU pa se soočajo s težavami glede konkurenčnosti.
Za nadaljnji napredek bo po oceni EEA potrebna dosledna izvedba obstoječe okoljske in podnebne zakonodaje EU ter temeljita preobrazba proizvodnih procesov. Med ključnimi rešitvami so elektrifikacija, uporaba alternativnih surovin in večja raba sekundarnih materialov, ob upoštevanju morebitnih kompromisov med različnimi okoljskimi cilji.
Celosten pristop je ključen za usmerjanje naložb in politik, ki bodo hkrati znižale emisije, zmanjšale stroške za družbo ter okrepile konkurenčnost in odpornost evropskega gospodarstva.
